PES - Naš domači terapevt proti stresu

Objavil v Pasji in mačji nasveti .

​Zagotovo se vsi strinjate z mano, da imeti domačo žival pomeni številne vsakodnevne obveznosti,ne glede na naše razpoloženje, vremenske razmere in čas, ki ga imamo na razpolago. Meni osebno največ preglavic povzroča zgodnje vstajanje, saj svojemu psu namenjam prve pol ure v dnevu, naslednje pol ure pa je več ali manj namenjene mačkam. Verjamem, da se marsikdo drži za glavo, ko me srečuje ob pol šestih zjutraj ali pa pri minus osmih stopinjah, v dežju ali snegu. Res je noro, tudi meni se včasih zdi tako, pa vendar si lepšega začetka dneva ne morem predstavljati. Bela je že zjutraj polna energije in ko se vrneva s sprehoda, sem že popolnoma zbujena in prav nič premražena, o »krivici«, ki se mi dogaja, medtem ko večina sosedov še spi, pa ne razmišljam več.

Psi sicer večino dopoldneva in zgodnjega popoldneva, medtem ko smo v službah, prespijo, kljub temu pa se vedno znova čudim, koliko veselja so zmožni izkazovati dan za dnem ob vsakem ponovnem srečanju z nami. Pes je svojega človeka vedno vesel, četudi je zgolj odšel v trgovino in ga ni bilo doma le pol ure. Pes nikoli ni užaljen, če se vrneš iz službe kasneje, kot te je pričakoval. Pes nas je vedno vesel, če smo še tako slabe volje, pa tudi solze se najhitreje ustavijo, če pobožamo in objamemo psa. Nič drugače seveda ni z mačkami in ostalimi domačimi živalmi.

Druženje z živalmi dokazano zavira delovanje stresa in omejuje njegove negativne posledice.

Stres na organizem učinkuje tako, da aktivira nadledvično žlezo, poveča se izločanje adrenalina, to pa povzroči povišanje krvnega tlaka, pospešeno bitje srca in pospešeno dihanje. Ljudje, ki imajo pse, mačke in druge domače živali, imajo po raziskavah bistveno manj težav s previsokim krvnim tlakom, s tem pa so manj dovzetni za številne bolezni. Druženje z živalmi povzroči izločanje endorfinov, t.i. hormonov sreče, ki so naravno sredstvo proti bolečini.

Že lep čas se psi, konji in druge živali uspešno uporabljajo v terapevtske namene, čedalje širša je tudi ponudba motivacijskih in izobraževalnih aktivnosti, ki vključujejo živali.

Živali pri otrocih spodbujajo domišljijo, povečujejo motivacijo za učenje, pomagajo premagovati težave pri izražanju in tremo pred nastopanjem. Otrokom, ki so v bolnišnični oskrbi, s tem, ko jim omogočimo stik s psom, na nek način zagotovimo stik z naravo. Ugodni vplivi se kažejo tudi pri terapijah pri otrocih z motnjami v duševnem razvoju.

Psi so pogosti obiskovalci v domovih za starejše, saj prinašajo nekaj novega in zanimivega v pogosto monoton vsakdan. Pri oskrbovancih vzbujajo željo po gibanju na svežem zraku, preganjajo žalost in brezvoljnost ter prinašajo veselje. Žival ne samo kot terapevt, pač pa tudi kot družinski član lahko zelo koristi psihičnemu in fizičnemu zdravju in razvoju človeka.

Samo, če pomislimo, kako pogosto bi hodili na sprehode, če ne bi imeli psa, ugotovimo, da se za izvajanje redne rekreacije lahko zahvalimo predvsem našemu kosmatincu. Stik z domačimi živalmi pri otroku razvija občutek za živa bitja, ki ga otroci kasneje prenesejo tudi v odnose z ljudmi. Naučijo se skrbeti za živa bitja, izgubijo strah pred živalmi in pridobijo občutek varnosti. Otroci, ki odraščajo obkroženi z živalmi, so tudi manj agresivni in manj nemirni od tistih, ki jim je ta stik tuj.

​Seveda pri branju zgornjega odstavka računam na pravilno razumevanje mojih besed in na upoštevanje že tolikokrat izpostavljenih dejstev, da domača žival ne more biti rojstnodnevno ali božično darilo, da ni igrača, ki jo lahko otrok odvrže, ko se je naveliča, da je žival popolnoma odvisna od lastnika ter da ima določene potrebe, ki s prinašajo obveznosti, te pa lahko trajajo tudi 15 in več let. Pes naj bo torej družabnik in prijatelj, zato z njim ravnajmo spoštljivo in odgovorno.

 
Loading...
Loading...