O značaju psa

V živalskem svetu je PES ena najsijajneših zgodb o USPEHU. Najdemo ga na vseh celinah, v vseh vrstah življenjskih prostorov in pogosto v velikem številu. Preobrazba psa iz divjega volka v razvajenega družinskega člana je stekla v 12.000 letih, kar je s stališča evolucije le trenutek. Pes je danes človekov najzvestejši prijatelj. Življenje s psom je lahko IZZIV, lahko je NAPORNO, POŽIVLJAJOČE in izredno PRIJETNO - pogosto je vse to v enem samem dnevu. Pes je najbolj vsestranski in najbolj izjemen med vsemi sesalci. Pri nobeni drugi živalski vrsti ne najdemo tolikšne pestrosti pri velikosti, obliki, barvi ter dolžini in strukturi dlake. Pasje srce, pljuča in mišice so zasnovani za vztrajnost, njegova prebavila zmorejo predelati hrano živalskega in rastlinskega izvora, njegovi izločki so prirejeni za uporabo pri sporazumevanju z drugimi psi. Pes se lahko vse življenje uči in zmogljivosti njegovih čutov so izredne. Posebej sposobnost uporabe voha pri lovu in sporazumevanje z drugimi psi je toliko bolj zapletena kot naša, da je sploh ne moremo doumeti. 

 

o značaju psa

 

Evolucija psa

Pes je v vseh svojih vrstah, od najmanjše do največje pasme, potomec volka. Njegov izvor je v genih in instinktu zapisan še dandanes. Psi vseh pasem in mešanic so podobni volku. Pes (Canis familiaris) sodi v rod Canis, skupaj s svojimi najbližjimi sorodniki, volkom, kojotom in več vrstami šakalov. Ostali člani družine psov vključujejo še 21 vrst lisic, hijen, afriških divjih psov in rakunastih psov. Vsem tem živalim sta skupna evolucijska preteklost in pester nabor podobnih vedenjskih vzorcev.  Evolucija psa je pomembna za razumevanje pasje narave, bistvenega pomena pa je, da to dejstvo upoštevamo tudi pri prehrani psa. Prehranjevalne navade svojih prednikov ima pes v krvi, saj je mesojedec/vsejedec, tako kot njegovi divji prosto živeči sovrstniki. Volk in tudi današnji pes sta v večinskem deležu mesojedca (to pomeni, da okrog 70% obroka sestavlja meso), 30% delež obroka pa predstavlja rastlinski del, iz katerega današnji pes dobi vse življenjsko pomembne vitamine, minerale in vlaknine. Ko volk požre svoj plen, v organizem vnese vse, kar potrebuje za ustrezno prehrano: meso in minerale ter že prebavljena rastlinska vlakna iz želodca svojega plena, ki jih je še mogoče uporabiti. Prebavni trakt pri psu je enak kot pri volku.

Kljub temu, da pes danes živi drugače, so njegove glavne značilnosti (npr. anatomija in fiziologija) ostale enake. Pes ima kratek prebavni trakt, za hitro prebavo hrane in ostre zobe, ki so namenjeni uživanju živalskih beljakovin in maščob. Pes ima zobovje specializirano za prehrano vsejedca. V svojem gobcu ima 12 sekalcev (za rezanje in grizenje), 4 velike podočnike (držanje in trganje mesa), 16 ličnikov (za sekanje, rezanje in držanje) ter 10 kočnikov (za žvečenje in mletje mesa ter druge hrane). 

Pri ideji hladno stiskane hrane pri Naturavetalu smo razmišljali o volku, ki prebiva v psu, in smo mu tako ponudili visoko prebavljivo in naravno prehrano. Prizadevali smo si, da bi dosegli optimalen izkoristek hranil, tako da hrana ustreza naravni raznolikosti, ki bi jo pes našel kot plenilec v naravi. Želimo si, da bi šel pes skozi življenje zdrav in močan, da bi bil tak kot njegov prednik volk in da bi ohranil vse, kar mu je zagotovila mati narava.

Naturavetal hladno stiskana hrana za pse je popolnoma naravna, brez konzervansov, umetnih barvil, polnil, brez soje, pšenice, glutena in stranskih rastlinskih ter živalskih proizvodov. Hrana vsebuje minimalno 60% mesnega deleža (izključno kakovostno mišično meso), preostali delež predstavljajo: zelenjava, sadje, začimbe, ajda, proso, ki poskrbijo za normalen vnos naravnih vitaminov, mineralov in vlaknin. 

 

Sorodstvo z volkovi - Prvi udomačeni psi - Sodobni pes 

Malo verjetno je, da se je domači pes razvil iz volka kot rezultat namenske selektivne vzreje. Verjetno je, da se je pes udomačil sam. Pred vsaj 12.000 leti so se volkovi približali prvim naselbinam takratnih ljudi, saj so v bližini naselbin imeli več možnost za preživetje. Takratni ljudje so nedvomno jemali volčje mladiče iz njegovih brlogov in skrbeli zanje. Psi, ki so se razvili, so stražili tabore, pomagali pri lovu in služili kot hrana, ko je primanjkovalo drugega plena. Pritisk naravnega okolja je povzročil, da je volk postajal vse manjši, vse bolj sproščen v družbi ljudi, družaben, a šele po mnogih rodovih človekove selektivne vzreje se je razvila velika pestrost različnih pasem psov. 

Literatura: 

https://www.naturavetal.de/

Dr. Fogle B., Vodnik za lastnike psov, Mladinska knjiga 2012, Ljubljana