DISPLAZIJA KOLKOV: Kako jo prepoznamo in kako pomagamo psu?
Displazija kolkov je pogosta bolezen, ki prizadene predvsem večje pasme psov. Če opazite šepanje psa, hitrejšo utrujenost in izogibanje stopanju na zadnje noge, so to lahko znaki za displazijo kolkov pri psu. Displazija kolkov je boleče stanje, ki ga sproži šepanje na eno ali obe zadnji nogi. Displazija kolkov je večinoma odvisna od dednosti, prav tako pa na pojav tega stanja vplivajo tudi drugi dejavniki, kot je npr.: pretirano hranjenje v mladosti oziroma izbira preveč kalorične hrane. V nadaljevanju prispevka bi radi pojasnili kaj je displazija kolkov pri psih, kako pride do tega stanja in najpomembnejše, kako pomagati svojemu psu.
Kaj je displazija kolkov?
S pojmom displazija označujemo razvojne napake sklepov (nenormalen razvoj). Pri psih je najbolj pogosta kolčna displazija, o kateri bomo tudi več zapisali, pojavlja pa se tudi komolčna displazija. Displazija kolkov (Canine Hip Dysplasia – CHD) je biomehanska dedna bolezen kolčnega sklepa, prepoznavna po neskladnosti med začetkom stegnenice (glavice stegnenice) in kolčne vdolbine (acetabulum). Glavica stegnenice se po velikosti in po obliki ne prilega v kolčno vdolbinico, zato glava stegnenice ne leži pravilno v vdolbini in je delno izpahnjena. Pri displaziji kolkov se glavica stegnenice ne razvije pravilno, zato stegnenica ne sede v kolčni sklep, kar povzroča obrabo in vodi v bolečino in pešanje psa. Čez čas, ta anomalija povzroči preoblikovanje sklepa, z nižanjem kolčne vdolbinice, s sploščitvijo glave stegnenice in z razvojem osteoartritisa (OA).
Displazija kolkov je najpogostejša ortopedska bolezen v veterinarski medicini. Ima več faktorjev izvora, med katerimi najbolj izstopa močna genetska komponenta in številni potencialni okoljski dejavniki. Displazija kolkov se kaže v različnih stopnjah, lahko se pojavi le na enem sklepu ali pogosteje na obeh. Bolezen se začne razvijati ob rojstvu in se lahko razvija vse do enega leta in pol.
Katere pasme so najbolj podvržene displaziji kolkov?
Vsi psi so dovzetni za razvoj displazije kolkov, vendar so po statističnih podatkih določene pasme veliko bolj podvržene razvoju sklepnim anomalijam kot druge. Največ zbolevajo pasme kot so: buldogi, mopsi, bernardinci, Clumberski španjeli, Boykin španjeli in pasma Bloodhound. Razširjenost displazije kolkov pri nekaterih pasmah je lahko višja kot 70%. Torej, bolezen se lahko pojavi pri vseh pasmah psov, ne glede na velikost, se pa po statističnih podatkih displazija kolkov pogosteje razvije pri večjih in težjih pasmah.
Kaj vpliva na razvoj displazije kolkov?
Displazija kolkov je genetska napaka, ki se razvije takoj po rojstvu pri rasti kosti. Za razvoj bolezni je kriva dedna zasnova + različni okoljski dejavniki, ki močno vplivajo na razvoj bolezni. To pomeni, da tudi če pes ima dedno zasnovo za razvoj bolezni ni njuno, da bo razvil displazijo kolkov, saj je veliko odvisno od dejavnikov okolja. Zaradi vpliva okolja se po statističnih podatkih, bolezen razvije le pri 25% psov z dedno zasnovo.
Kateri dejavniki okolja vplivajo na razvoj bolezni:
- Neustrezna prehrana (običajno beljakovinsko preveč bogata hrana, neustrezna količina kalcija v prehrani, neustrezno razmerje med kalcijem in fosforjem, neustrezne količine vitamina D,…)
- Prehitra rast kosti (hitrost rasti med 3 in 8 mesecem starosti je kritična)
- Neustrezna teža mladiča (povezana z neprimerno prehrano)
- Neprimerna aktivnost mladičev (običajno vpliva manj na razvoj bolezni, vendar vseeno prepogosta in preveč težavna obremenitev mladičev z dedno zasnovo za razvoj bolezni ni priporočljiva).
Psi s hudo displazijo kolkov lahko kažejo klinične znake bolezni, ko so stari manj kot leto dni, vendar se znaki navadno pojavljajo, ko psi dosežejo srednjo starost. Odvisno od stopnje displazije, vendar očitne znake osteoartritisa (ki se razvije zaradi displazije kolkov) opazimo šele pri srednje starih in starejših psih, saj kolčni sklep s staranje razvije več nepravilnosti.
Genetika vpliva na večino oblik razvojnih skeletnih bolezni. Vendar dednost (torej genetika) ne more v celoti pojasniti njihovega razvoja. Izračunati so bili koeficienti vpliva dednosti na razvoj skeletnih bolezni in znašajo med 0.1 in 0.4. To pomeni, da 60% ali več različnih okolskih faktorjev lahko vpliva na razvoj bolezni. Proučevani niso bili vsi faktorji, vsekakor pa najpomembnejšo vlogo igrajo hitrost rasti mladiča in ustrezna prehrana mladiča. Največkrat je razvoj bolezni povezan s preveč kalorično hrano in s previsokih vnosom kalcija. Kealy RD, Olsson SE, Monti KL, and others: Effects of limited food consumption on the incidence of hip dysplasia in growing dogs, J Am Vet Med Assoc 201:857–863, 1992.
Znaki, ki lahko nakazujejo na bolezen
Pes z displazijo kolkov ima težave z vstajanjem iz sedečega ali ležečega položaja, še posebej po telesni aktivnosti. Kadar psi z displazijo kolkov tečejo, imajo obe zadnji nogi bolj skupaj kot je to običajno. Prisotna je tudi bolečina, ki se lahko izrazi že ob dotiku. Psi postanejo počasnejši, šepajo, ne tečejo radi, ne želijo po stopnicah, se hitreje utrudijo. Z napredovanjem bolezni lahko pride tudi do propadanja mišičnih vlaken (atrofije), posledične izgube mišic, zaradi manjše obremenjenosti in do omrtvičenosti zadnjih nog.
Ugotavljanje displazije kolkov pri psih
Najpomembnejše je opazovanje psa. Če opazite pri psu morebitne težave pri gibanju in bolečine je vsekakor čas, da obiščete veterinarja. Končno oceno poda strokovnjak s pomočjo rentgenskega slikanja. Vzrejni psi morajo biti pred pridobitvijo vzrejnega dovoljenja rentgensko pregledani, s čim se potrdi, da nimajo displazije kolkov oziroma, imajo predhodne stopnje displazije s sumom na displazijo. Psi z lahko, zmerno ali hudo displazijo kolkov ne morejo pridobiti vzrejnega dovoljenja. Displazija kolkov je dedna bolezen, kar pomeni, da se prenaša na potomce iz roda v rod. Edini način za osnovno preprečevanje bolezni je torej izključitev psov z displazijo kolkov iz vzreje.
Kako pomagati psu, ki ima displazijo kolkov?
Po vsem prebranem vsak pride do spoznanja, da je bolezen bolje preprečevati in jo nadzorovati, v kolikor je prisotna v blažjih oblikah, saj je zdravljenje zelo dolgotrajno in velik krat neuspešno. Psu lahko sicer pomagamo s protibolečinskimi izdelki ali se v določenih primerih odločimo za operativni poseg, ki je največkrat uspešen, če se zanj odločimo pred enim letom starosti. Psi z blagimi stopnjami displazije kolkov ne potrebujejo zdravljenja, le pravilno prehrano in telesno aktivnost za vzdrževanje stanja in preprečevanja razvoja bolezni. Hrana za takšne pse naj bo naravna za vzdrževanje optimalne telesne teže. Poskrbeti moramo, da pes nima odvečnih kilogramov, ki še dodatno pripomorejo k hitrejši obrabi kolkov. Smiselno je dodajati tudi glukozamin za pse, ki je v pomoč pri tvorbi hrustanca, preprečuje obrabo hrustanca in skrbi za normalno gibljive sklepe.
Kakšna hrana je primerna za enakomerno rast mladičev
Prekomerni vnos energije med rastjo mladiča je obremenjujoč dejavnik za ravzoj sklepnih bolezni. Do prekomernega vnosa energije pride takrat, kadar mladiča hranimo količinsko preveč ali kadar mu hranimo preveč kalorično hrano. Mladič mora rasti počasi in enakomerno. Hranimo priporočene dnevne količine hrane, da dosežemo počasnejšo rast, s tem dosežemo, da se okostje razvija počasneje, vzdržujemo vitko postavo in s tem preprečimo vse razvojne spremembe kosti, ki so povezane s prehitro rastjo in s previsoko telesno težo. Ves čas spremljamo telesno težo mladiča, priporoča se, da ga tehtate vsaj na vsaka dva tedna.
Splošne smernice priporočajo, da suha hrana za mladiče vsebuje 3.5-3.8 kcal/gram energije in 12-16% surovih maščob. Optimalna hrana za mladiče naj vsebuje med 22% in 28% proteinov. Glede vsebnosti kalcija v hrani za mladičke različne študije navajajo različne podatke. The Association of American Feed Control Officials (AAFCO) je postavila minimalno mejo 0.8% in maksimalno mejo 2.5% kalcija v suhi hrani za pse. Lepine AJ: Nutritional management of the large breed puppy. In Reinhart GA, Carey DP, editors: Recent advances in canine and feline nutrition, Iams nutrition symposium proceedings, vol 2, Wilmington, Ohio, 1998, Orange Frazer Press.
Naturavetal hrana za mladiče
Displazija kolkov se razvija od rojstva do enega leta in pol, svoje posledica pa kaže skozi celotno pasje življenje. Zato je pomembno, da izberete kakovostno hrano že na začetku in zavrete razvoj bolezni, četudi ima vaš pes genetsko dedno zasnovo za razvoj displazije kolkov. Naturavetal hrana za mladiče je hladno stiskana hrana za mladiče.
Postopek hladnega stiskanja omogoča, da so vse sestavine obdelane pri nizkih temperaturah, kar pomeni, da posamezna živila ohranijo več hranilnih snovi, saj niso izpostavljena visokim temperaturam, sam postopek hladnega stiskanja pa je hiter. Naturavetal hrana za mladiče je popolnoma naravna hrana, izključno z naravnimi vitamini in minerali, pridobljenimi iz kombinacije posušene zelenjave, zelišč in začimb. Naravni vitamini in minerali so ključnega pomena za optimalen razvoj pasjega organizma, saj jih telo prepozna in lahko uporabi v vseh procesih.
Naturavetal hrana za mladiče vsebuje več kot 70% svežega piščančjega mesa ali mesa lososa (odvisno kateri okus izberete). Meso v hrani je visoke kakovosti, primerno tudi za prehrano ljudi. V hrani nikakor ne uporabljalo stranskih živalskih delov (ostanki od živilske proizvodnje) ali stranskih rastlinskih delov. Hrana za mladičke vsebuje ustrezno količino kakovostnih beljakovin, ustrezno količino zdravih maščob, dovolj kalcija in ugodno razmerje med kalcijem in fosforjem. Vsi vitamini in minerali so naravi, zato jih telo z lahkoto izkoristi za zdrav razvoj skeleta. Hrana je energetsko dovolj bogata za normalno rast in razvoj ter omogoča počasnejši in enakomeren razvoj in rast psa.
Literatura
Linda P. Case, MS, Leighann Daristotle, DVM, PhD, Michael G. Hayek, PhD, Melody Foess Raasch, DVM; CANINE AND FELINE NUTRITION, THIRD EDITION; Copyright © 2011, 2000, 1995 by Mosby, Inc. an affiliate of Elsevier Inc.
Preberi še prispevek: Artritis pri psu in naravna pomoč
About The Author
