GARJE PRI PSIH – Kaj so in kako jih prepoznamo?

Garje pri psih so huda nadloga, ker povzročajo rdečino in kraste. Psa koža neizmerno srbi in zato se nenadzorovano praska. Psi s praskanjem še poslabšajo situacijo, saj se koža zaradi tega še bolj poškoduje, se vname, kar lahko pripelje do naknadne okužbe z bakterijami. Zdravljenje je dolgotrajno, zato je še toliko bolj pomembna preventiva. Spoznajte kaj so garje in kako jih prepoznamo?

 

Kaj so in kako prepoznamo garje pri psih?

Garje so pršice, to je izjemno velika skupina pajkovcev, ki so si med seboj zelo različni. Pršice so znane predvsem po svojih zajedalskih sposobnostih, saj zajedajo na večjih sesalcih kot so npr. človek, pes in mačka. Na koži psa najpogosteje zajeda majhna pršica imenovana srbec, se pa garje zelo rade naselijo tudi v ušesa. V ušesih najpogosteje zajeda pršica imenovana garjavec. Vedno bolj pogoste pa so tudi okužbe z demodexom, ki prav tako zajeda na koži psa.

 

Garje pri psu – Kožne garje

Najpogostejša vrsta garje pri psih je majhna pršica Sarcoptes scabiei (srbec). Srbci so zunanji zajedavci s štirimi pari nog. Samice so večje od samcev in tudi bolj problematične, saj so one tiste, ki povzročijo največ težav. Življenjski cikel srbca se začne z jajčecem, iz katerega se izvali ličinka. Nadalje preide dve nimfni fazi, nakar se razvije odrasla žuželka. Razvojni krog od jajčeca do odrasle garje traja 17 do 21 dni.

Vse razvojne oblike se prehranjujejo s celicami kože. Le samičke vrtajo v kožo majhne rovčke, dolge približno 1 cm in se na koncu njih nahajajo kot drobne izboklinice. V rovčke izločajo iztrebke ter ležejo jajčeca, dnevno izležejo 2-3 jajčeca; v svojem življenjskem ciklu pa 40-50. Samička lahko v gostitelju dočaka starost do 60 dni, nato odmre; izven gostitelja preživi največ 3–4 dni, saj so občutljive na izsušitev.

 

GARJE PRI PSIH – Kaj so in kako jih prepoznamo?
Garje pri psu lahko povzročajo resne probleme na koži in dlaki

 

Kako se lahko vaš pes okuži z garjami?

Za prenos garij je potreben direkten stik med psi. Pes se lahko okuži tudi ob stiku z garjavo lisico, kar je največji problem pri lovskih psih. Garje pri psu se lahko prenašajo tudi direktno iz matere na mladiče. Ko je pes okužen, se pršice zadržujejo tudi v njegovi postelji, oblačilih in igračah.

 

Kdaj lahko posumimo na kožne garje pri psih?

Garje imajo raje manj odlakano kožo, zato jih je največ v predelu prsnega koša in trebuha, na notranji strani stegen, na komolcih, na konicah ušes, okoli oči in na gobčku. Najprej na koži opazimo okrogle rdeče lise, dlaka pa na naštetih mestih izpade, pojavi se rdečina in kraste. Mesta psa močno srbijo. Koža se zaradi stalnega praskanja in grizenja poškoduje in zadebeli, pogosto pride do naknadne okužbe z bakterijami.

 

Zdravljenje kožne garje pri psih?

Veterinar lahko 100% potrdi, če gre za garje pri psu z mikroskopskim pregledom kožnega ostružka. Zdravljenje poteka z insekticidnim zdravilom. Zdraviti je potrebno vse živali v gospodinjstvu. Zdravljenje garjavosti pri psih traja najmanj štiri do šest tednov, potrebno pa je zdraviti tudi morebitne naknadne bakterijske okužbe kože. Ker lahko garje preživijo nekaj časa tudi brez psa, je zelo pomembno, da del zdravljenja predstavlja tudi higienska skrb za najožji pasji bivalni prostor (ležišče, sedežna garnitura,..).

Preventivno in pri blažjih okužbah si lahko pomagate tudi z naravnim razpršilom Canis Plus, ki je zelo učinkovito v boju proti garjam. Razpršilo je sestavljeno iz ekstrakta borovih strženov, neem olja in olja čajevca iz kontrolirane biološke pridelave. Ekstrakt borovih strženov se zelo dobro odnese pri odpravljanju bakterij, garij (pršic), glivic in virusov. Ker gre za naravno zadevo, je potrebna vestnost in reden nanos za željen dosežen učinek. Ker je zadeva popolnoma naravna, ne obremenjuje organizma vašega psa z dodatnimi toksini, ne obremenjuje okolja in je zato odlična rešitev tudi za pse z občutljivo dlako in kožo.

 

Ušesne garje pri psih

Ušesne garje povzroča pršica Otodectes cynotis (garjavec). Zelo pogosto zajeda pse in mačje, še posebej dovzetni za okužbe pa so mladiči. Ušesne garje pri psih poselijo sluhovod in kožo v okolici uhlja. Tudi ušesne garje, tako kot kožne garje imajo različne razvojne stopnje; vsem je skupno prehranjevanje z odmrlimi kožnimi celicami.

Ušesne garje pri psih povzročajo vnetje zunanjega dela sluhovoda. Zaradi vnetja se ušesni kanal napolni z ušesnim maslom, krvjo in izločki zajedavca, prisoten je lahko tudi močan srbež sluhovodov. Pojavijo se takšne drobljive, črno-rjave grudice, ki lahko popolnoma zaprejo sluhovod. Ker garje poškodujejo sluhovod, se v ušesih naselijo še bakterije in glivice, kar pripelje še do bakterijskega/glivičnega vnetja. Živali se močno praskajo po ušesih in stresajo z glavo. Zaradi praskanja se lahko pojavijo še dodatne kraste okoli ušes, zaradi pretiranega stresanja pa lahko poči kakšna žilica v ušesu in posledično nastane hematom.

 

garje pri psih
Garje se lahko razrastejo tudi v ušesu psa

 

Kako se lahko vaš pes okuži z ušesnimi garjami?

Ušesne garje so zelo nalezljive, prenašajo se z direktnim in indirektnim stikom. Prenašajo se tudi med različnimi živalmi, najpogosteje od mačk na pse.

 

Zdravljenje ušesne garje pri psih

Veterinar s pregledom vzorca iz sluhovoda psa ugotovi, če je paš pes okužen z ušesnimi garjami. Zdravljenje poteka z aplikacijo insekticidnega zdravila in ušesnimi kapljicami, pred tem pa je potrebno sluhovod dobro očistit.

Ustrezne za splošno nego in čiščenje ušes so Canis Extra naravne kapljice, ki tudi ustrezno preventivno zaščitijo psa pred okužbo in so v pomoč pri blagih okužbah z garjami. Canis Extra kapljice se lahko uporabljajo za konstantno nego in čiščenje ušes, hkrati pa imajo tudi preventivno delovanje in preprečujejo vnetje ušes pri psu in okužbe z ušesnimi garjami. Canis Extra kapljice so popolnoma naravne in ne vsebujejo sintetičnih dodatkov. Sestavljene so iz ekstrakta borovih strženov, neem olja, olja čajevca iz kontrolirane biološke pridelave ali divje rasti, olja geranije in sivkinega olja.

 

Demodikoza

Pri psih se pojavlja še en garjavec – pršica Demodex canis. Parazit se nahaja v dlačnih foliklih (mešičkih) in v žlezah lojnicah ter je v majhnem številu normalen prisoten. Ob padcu imunskega sistema psa zaradi stresa, npr.: gonitve, menjave lastnika, brejosti; uporabe določenih zdravil ali sistemskih bolezni, se lahko parazit prekomerno razmnoži in povzroča številne težave na koži.

Bolezen poteka v dveh oblikah: lokalno (območno) kjer se pojavijo posamezne spremembe na glavi ali okončinah in generalno (obsežno), ki zajame kožo po celem telesu. Generalizirana oblika prizadene večjo površino. Na mestih telesa, kjer je manj dlak se pojavi prhljaj, na začetku je koža rdeče barve, kasneje pa potemni (posivi). Zaradi naknadne okužbe z bakterijami se lahko pojavi srbečica in kraste. Več o demodikozi smo zapisali v samostojnem prispevku: Demodikoza pri psih.

 

Kako se lahko vaš pes okuži z demodikozo?

Demodikoza se k sreči ne prenaša med odraslimi psi, velikokrat pa se prenese od mame na mladiče. Mame ne kažejo kliničnih znakov, pri mladičkih pa pride do izbruha bolezni, zaradi slabše odpornosti in stresa.

 

Zdravljenje demodikoze pri psih

Veterinar lahko potrdi, če gre za demodikozo pri psu z mikroskopskim pregledom kožnega ostružka. Zdravljenje je dolgotrajno in lahko traja tudi več mesecev.

 

Preventiva, preventiva, preventiva

Odlična naravna preventiva je Canis Extra naravno razpršilo z ekstraktom borovih strženov, ki zelo dobro odnese pri odpravljanju bakterij, garij (pršic), glivic in virusov. Preventiva je še posebej pomembna, pri psih, ki so v stiku z drugimi živalmi in pri lovskih psih. Pri preventivi ušesnih garij je zelo pomembna higiena sluhovodov. S tedenskim čiščenjem s Canis Extra naravnimi kapljicami skrbite za konstantno nego ušes ter preventivno zaščitite ušesa pred možnostjo okužbe z ušesnimi garjami in pred možnimi vnetji.

 

 

Prenos garij iz psa na človeka

Prenos garij iz psa na človeka je možen, vendar to ni pogost pojav. Večina zajedalskih prščic je vrstno specifičnih, kar pomeni, da najraje zadejadajo na izbrani vrsti sesalca. Za dve vrsti pršic je značilno, da zajedajo na psu in na človeku in lahko pride do prenosa okužbe iz psa na človeka in tudi obratno, čeprav je to izjemno redko.

 

Literatura:

Naturavetal

https://www.wondercide.com/natural-solutions/mites-on-dogs

https://www.petmd.com/dog/conditions/skin/c_multi_cheyletiellosis