Notranji zajedavci pri psu: gliste in trakulje

 

Notranji zajedavci pri psu vplivajo na slabšo absorbcijo hranil, povzročajo drisko in porušijo imunski sistem. Gliste pri psu so majhni notranji zajedavci, ki zajedajo psa, trakulja pri psu je sestavljena iz številnih odrivkov, ki se izločajo z iztrebkom. Za zdarvje psa je zelo pomembno, da ni okužen z notranjimi zajedavci. V nadaljevanju preberite kako se učinkovito znebiti pasje trakulje in glist pri psih, kakšni so znaki pri okužbi z notranjimi zajedavci, kako poteka zdravljenje in kako se trakulje in gliste lahko prenesejo na človeka. V članku boste spoznali kaj so gliste in kaj trakulje, kako se razmnožujejo in zakaj so tako velik problem za psa, človeka in za okolje. Predstavili vam bomo tudi odlično rešitev za preprečevanje okužb z notranjimi zajedavci. 

Gliste pri psu, trakulja pri psu in ostali notranji zajedavci
Notranji zajedavci psu odžirajo hranila, zato ima pes prebavne težave in manj energije

 

Gliste pri psu, pasja trakulja in ostali notranji zajedavci

Že vrsto let je znano, da določena živila v črevesju ustvarjajo takšne pogoje, da so za notranje zajedavce nevzdržni. Pri boju z notranjimi zajedavci se dobro obnesejo bučna semena, kokosova moka, semena črne kumine, česen, korenje, klinčki, origano, timijan, peteršilj, jabolčni kis,… Seveda morajo biti vsa živila ustrezno obdelana in v primernih količinah, da psu ne povzročajo težav. Vsem poznana je kemična začita pred trakuljami in glistami, ki je v obliki različnih tablet in gelov. Nobena zaščita pred notranjimi zajedavci ni 100%, kar pomeni, da kljub tabletki, kuža še vedno lahko ima notranje zajedavce. Določeni psi lahko imamjo po kemični zaščiti številne prebavne motnje, saj pride do porušenja črevesne flore. Za preventivno zaščito pred glistami in trakuljami pa odstaja tudi naravna zaščita, ki poskrbi za trpežno črevesno steno in naredi prebavilo psa neprivlačno za notranje zajedavce. 

Po kakšni zaščiti boste posegli je vaša odločitev, pomembno je le, da pes ostane zdrav in je brez zajedavcev. Prednost naravnih izdelkov je definitivno ta, da so brez stanskih učinkov, primerni tudi za občutljive pse, pse z oslabljenim imunskim sistemom in za pse s pogostejšimi prebavnimi težavami. Slabost naravnih sredstev proti notranjim zajedavcem pri psu pa je vsekakor večja doslednost in vzrtajnost pri doziranju. 

 

Naravne preventivne rešitve za preprečevanje notranjih zajedavcev

Izdelek Canis Plus Vermprevet je rastlinsko-zeliščna mešanica, ki pozitivno vpliva na črevesno sluznico, kar omogoča stabilno in uravnoteženo črevesno floro. Na tak način zeliščni dodatek Vermprevet pripomore k lažjemu izločanju parazitov iz prebavnega trakta. Vsa zelišča na nek način »odganjajo« notranje zajedavce, saj postane okolje v črevesju zanje nevzdržno in neprimerno za razmnoževanje. Za podporo prebave in krepitev imunskega sistema Vermprevet vsebuje: kokosove kosmiče, bučna semena, korenčkov granulat, cimet, klinčke, propolis, črna kumina, ananas v prahu, eterično olje origana, eterično olje timijan in orehove listi.

Canis Extra Vermcurat vsebuje prah sadeža kamala, ki lahko pozitivno vpliva na črevesno floro in s tem podpira odpornost organizma proti notranjim zajedavcem. Kamala preprečuje razvoj in s tem obstanek notranjih zajedavcev. Canis Extra Vermcurat uporabite takrat, ko vaš pes že ima zajedavce. Če je Canis Extra Vermprevet nekakšna preventiva pred notranjimi zajedavci in je učinkovit pri blagih okužbah, je Canis Extra Vermcurat, tisti izdelek z močnejšim delovanjem in je zato bolj učinkovit pri okužbah z notranjimi zajedavci.  

  • Preventinvo delovanje pred notranjimi zajedavci ima tudi zeliščni ekstrakt Canis Extra Darmwohl in Canis Extra BIO egipčansko olje črne kumine.

 

zaščita pred notranjimi zajedavci
Izdelki, ki podpirajo črevesje psa in vzpostavijo takšno okolje, ki je za notranje zajedavce neprimerno

 

Notranji zajedavci pri psu znaki

Notranji zajedavci (paraziti) so majhni organizmi, ki zajedajo gostitelja (večjo žival; najpogosteje mačko ali psa). Notranji zajedavci so nevarni, ker povzročajo številne prebavne težave (bruhanje, zaprtje, drisko). Gliste in trakulje lahko pridejo tudi iz prebavila v kri, kjer škodujejo različnim organom, lahko povzročijo slabokrvnost in popolnoma sesujejo imunski sistem vašega psa. Zmanjšujejo tudi učinkovitost imunskega sistema in predstavljajo veliko nevarnost predvsem za mladiče. 

Pri blagih okužbah z notranjimi zajedavci znaki okužbe ne bodo zelo izraziti. Največkrat se pojavi driska in prebavne težave, ko pogledate blato pa ne opazite nič nenavadnega. Driska je tako širok simptom, da ni nujno, da ima pes notranje zajedavce, samo zato ker ima drisko. Gliste izležejo mikroskopsko majhna jajčeca, ki se z blatom izločijo v okolje. S prostim očesom teh jajčec ne morete videti. Odrasle gliste se z blatom izločijo šele pri hujših oblikah okužbe. Pasja trakulja se razmnožuje s pomočjo odrivkov, ki se prav tako izločijo z blatom in jih s prostim očesom ne vidimo. Če niste prepričani, da je pes okužen z notranjimi zajedavci, lahko veterinar naredi analizo blata in se tako prepričate o prisotnosti glist in trakulj pri psu.

Pri hujših okužbah z notranjimi zajedavci pa so znaki sledeči:

  • Driska v kateri je lahko prisotna kri
  • Apatičnost in utrujenost
  • Izguba telesne teže kljub normalnemu apetitu
  • Izsušena dlaka brez leska
  • Bruhanje
  • Gliste in trakulje prisotne v blatu
  • Kašelj in težave z dihanjem

 

Gliste pri psu

Poznamo več vrst glist, ki lahko zajedajo psa. Gliste so dolge, svaljkaste, tanke živali bele barve, ki lahko v dolžino zrastejo tudi več kot 10 cm. Gliste se prisesajo na črevesno steno in pijejo kri bogato s hranili. Ležejo mikroskopsko majhna jajčeca, iz katerih se izležejo nove gliste. Med gliste, ki najpogosteje zajedajo psa spadajo človeška glista (Ascaris), pasje gliste (Toxocara canis, Toxascaris leonina), bičeglavci in srčna glista.

Psi se z glistami okužijo, ko pojejo jajčeca iz okolice, najpogosteje na sprehodih, ko ovohavajo iztrebke drugih živali. Iz jajčec se v prebavilu izležejo gliste, ki lahko povzročajo vnetje debelega črevesa, kar se kaže v sluzastem in krvavem blatu. Povzročijo lahko tudi vnetje tankega črevesja, kar posledično povzroči drisko, bruhanje, prebavne težave, napet in napihnjen trebuh, drastično hujšanje psa, bolečine v trebuhu… Glistavost pri psih lahko vodi v zaostanek rast, porušenje imunskega sistema, suhe dlake. Kadar je glist veliko lahko pride tudi do zamašitve črevesja ali žolčevodov v jetrih.

Mladički pa se lahko okužijo že pred rojstvom, preko posteljice ali z materinim mlekom. Okuženi mladiči začnejo z iztrebki izločati jajčeca glist, preko katerih se lahko okužijo še druge živali.

 

Gliste pri psih – razmnoževalni cikel

Razvoj glist pri večini vrst poteka brez vmesnega gostitelja. Odrasle gliste v prebavilo odlagajo jajčeca, ki pridejo v okolje z blatom. Če so pogoji ustrezni se iz teh jajčec razvijejo ličinke, ki jih druga žival zaužije s pitjem vode (npr. luže deževnice na tleh), z lizanjem tal, z zaužitjem iztrebkov drugih živali ali z zaužitjem okužene hrane. Ko pridejo ličinke v nov organizem se zarijejo v sluznico črevesa in tako potujejo s krvjo v jetra in pljuča. Razvojni krog se nadaljujes potovanjem glist iz sapnika v požiralnik in nazaj v črevo. Manjše število ličink v pljučih še ne povzroči težav z dihanjem, prav tako manjše število glist v črevesu ne povzroči hujših prebavnih težav. Težave nastanejo, kadar je število teh zajedavcev veliko. 

Gliste pri psu, trakulja pri psu in ostali notranji zajedavci

Eden izmed razvojnih krogov glist in možnosti okužb 

 

Pasja trakulja - možnost okužbe in znaki

Trakulje so sestavljene iz številnih členkov (odrivkov), so ploščate in dolge ter se prenašajo s pomočjo vmesnega gostitelja. Najbolj razširjena je pasja trakulja Dipylidium caninum, ki se prenaša s pomočjo vmesnega gostitelja bolhe ali uši. Odrivke trakulje odvržejo, v njih pa so jajčeca, ki lahko preživijo 3 do 4 mesece. Iz njih se razvijejo nove trakulje. Odrivke lahko opazimo s prostim očesom v iztrebkih psa in okoli zadka. Odrivki oz. jajčeca povzročajo srbenje, zato se pes intenzivno liže po zadku in drsa po tleh.

 

Razvojni krog trakulje pri psu

Vmesni gostitelj pasje trakulje so bolhe, v katerih se iz jajčec razvijejo ličinke. Pes lahko poje okuženo bolho in na tak način zaužije jajčeca trakulje. Psi se lahko okužijo tudi preko iztrebkov okužene živali. V črevesju zraste nova trakulja, ki ima v členkih jajčeca. Tako je celoten razmnoževalni krog zaključen. Trakulja pri psu povzroči bruhanje, drisko ali zaprtje ter rahlo napihnjenost trebuha. Pri okuženih psih pride do pomanjkanja vitaminov, saj hranilne snovi iz črevesja porabijo trakulje. Okužbe s trakuljami lahko preprečimo na tak način, da pazimo, da pes ne je iztrebkov drugih živali in, da psa zaščitimo pred bolhami.

 

Pomen preventive pri zatiranju notranjih zajedavcev pri psih

Globalno gledano, za dobrobit vseh živali je potrebna preventiva, da preprečimo možnost okužbe. Na sprehodih v urbanem okolju in v parkih redno pospravljamo iztrebke za svojim psom. Poskrbimo tudi za ustrezno higieno psa (redni pregledi za zunanje zajedavce, pregled iztrebkov). Če le lahko preprečimo psu uživanje iztrebkov drugih živali, pitje vode iz luž ali uživanje pokvarjenje hrane. S takšnim vedenjem lahko zelo zmanjšamo možnost okužbe z glistami in trakuljami. Za preprečevanje okužb s pasjo trakuljo je pomembno tudi, da pes nima zunanjih zajedavce, saj so bolhe in uši vmesni gostitel pri razmnoževanju pasje trakulje. Sredstva proti parazitom so lahko v različnih oblikah, največkrat so kemična, ampak se lahko odločite tudi za naravno zaščito, ki je ob redni preventivni uporabi 4x letno lahko enako učinkovita.

 

pasja trakulja in preprečevanje okužbe
Pobiranje iztrebkov v urbanem okolju je ključno za preprečevanje okužb z notranjimi zajedavci

 

Pasja trakulja pri človeku

S pasjo trakuljo in tudi glistami se lahko okuži tudi človek. Okužbe so v našem svetu zelo redke, saj pasji lastniki skrbimo za ustrezno higieno psa, ga preventivno razglistimo in poskrbimo, da psa ne zajedajo bolhe. Do okužbe pride preko izločenih jajčec skupaj s pasjim iztrebkom. Z jajčeci pasje trakulje se lahko okužijo številni vmesni gostitelji: govedo, prašiči, konji in človek. Pes lahko z iztrebki, v katerih so jajčeca trakulje, okuži hrano, vodo in bivalni prostor. Jajčeca pasje trakulje so zelo lepljiva, zato se psu lahko prilepijo na dlako in tudi okrog zadnjične odprtine. Človek se s pasjo trakuljo okuži, ko psa poboža. Še posebej dovzetni so otroci, ki živijo skupaj s psom, saj psa veliko božajo in se zadržujejo v istem okolju kot pes. Prav tako so za okužbe bolj dovzetni ljudi v posameznih poklicih, kot npr. vrtnar ali komunalni delavci, ki se lahko hitro dotaknejo stvari ali trave okužene z jajčeci pasje trakulje.

Ko pride jajčece pasje trakulje v prebavilo človeka, jajčece s krvjo najpogosteje potuje v jetra. Tam kjer se jajčece ustavi se razvije cista, ki začne rasti. Cista lahko začne pritiskati na druge organe in tako povzroči slabše delovanje organskih sistemov in tkiv. Cista lahko tudi poči pri čemer se sprostijo številni toksini. Ciste se dajo odstraniti kirurško. Da se okužbi izognem moramo poskrbeti za ustrezno prehrano in nego psa, hkrati pa skrbimo za ustrezno higieno bivalnega prostora.

 

Pasje gliste pri človeku

Bolezen povzroča pasja glista Toxocara canis. Človek se s pasjo glisto največkrat okuži preko psa, lahko pa je prenašalec tudi mačka. Najpogosteje se okužijo majhni otroci, saj se veliko dotikajo psa in nato vnašajo svoje dlani v usta. Okuži pa se lahko tudi odrasel človek z uživanjem hrane in vode, ki je okužena z jajčeci pasje gliste. Iz črevesa ličinke potujejo v različne organe, najpogosteje jetra in pljuča lahko pa tudi v druga tkiva, npr: očesno mrežnico. Jajčeca na svoji poti po organizmu povzročajo različna vnetja, kar se kaže kot težko dihanje, kašelj, izpuščaji na koži.

 

Srčna glista pri psu

Srčna glista je izmed vseh glist posebna. Srčna glista se pojavlja v mediteranskem območju, to pomeni, da se lahko vaš kuža z njo okuži, kadar greste na morje. Srčno glisto prenašajo komarji, ki s pikom psa, v njegovo kri prenesejo ličinke srčne gliste – mikrofilarije. Odrasle gliste se naselijo v srcu, kamor odlagajo tudi svoje ličinke. Več o srčni glisti pa preberite v samostojnem prispevku.