Pasji vid: Kako psi vidijo barve?

 

Veliko je govora o pasjem vohu, kako je pasji smrček tisti organ na katerega se psi vedno najbolj zanesejo, kaj pa vid? Kako psi vidijo v primerjavi s človekom, je njihov vid boljši kot naš, morda boljše vidijo v temi in mraku, ali psi vidijo barve slabše ali boljše kot mi? Še vedno velja staro prepričanje, da psi vidijo samo črno-belo, vendar so najnovejše raziskave pokazale, da je pasji vid zelo kompleksen in, da psi vidijo tudi barve.

 

Pasje oči

Pasje oko je organ z več deli, od katerih je vsak edinstveno prilagojen posebnim potrebam psa. Zrklo je nameščeno v kostni vdolbinici in zaščiteno z blazino maščobe. Mišice, ki obdajajo zrklo tesno zaprejo veke kot odziv na bolečino, draženje in predmete, ki se približujejo očesu. Veliko in prozorno okno na sprednjem delu očesa je roženica. Pri straneh roženica meji na ozek rob belega vezivnega tkiva, imenovanega beločnica, ki je pri psih veliko manj opazna kot pri ljudeh. Beločnica obdaja in podpira celotno zrklo. Pri nekaterih pasmah je beločnica lahko pigmentirana ali pikasta. Okrogla odprtina v središču očesa je zenica. Okoli zenice je mišica, podobna sfinkterju, imenovana šarenica. Tako kot zaklop na fotoaparatu se šarenica odpira in zapira, da uravnava količino svetlobe, ki vstopi v oko.

 

zgradba pasjega očesa
Anatomija pasjega očesa je podobna človeškemu očesu

 

Šarenica vsebuje pigment, ki daje očesu barvo. Medtem ko ima večina psov oči v odtenku rjave, so modre oči normalne za nekatere pasme in jim omogočajo normalen vid. Pri nekaterih severnih pasmah in psih z vzorcem merle niso neobičajne nenavadne oči (ena rjava in ena modra). Rožnata membrana, imenovana konjunktiva, pokriva očesno belo površino in notranjo površino veke. Ta membrana vsebuje krvne žile in živčne končiče. Konjunktiva pri vnetju oči postane rdeča in otekla. Veke so tesne kožne gube, ki podpirajo sprednji del očesa. Trepalnice so vedno prisotne na zgornjih vekah, na spodnjih pa ne. Na robu spodnjih vek so majhne dlačice. Pes ima pomembno tretjo veko, utripajočo membrano, ki se nahaja v notranjem kotu očesa. Ta tretja veka je običajno neopazna, ko pa se razteza čez površino očesa, je videti, kot da se je zrklo zavilo nazaj v svojo ovojnico.

Solze se izločajo skozi solzne žleze. Vsako oko ima dve solzni žlezi: eno pod kostnim grebenom na vrhu očesne votline, drugo pa je vgrajeno v tretjo veko. Solze se prenašajo na površino očesa z majhnimi kanalčki in preprečujejo sušenje roženice. Solze vsebujejo tudi snovi, ki se borijo proti okužbam. Solze pomagajo odplakniti vse dražilne snovi ali tujke, ki pridejo v stik z očmi.

Notranji del očesa ima tri komore, napolnjene s tekočino. Sprednja komora se nahaja med roženico in šarenico. Majhna zadnja komora leži med šarenico in sprednjo stranjo leče. Velika steklasta komora, ki vsebuje bister žele, zapolnjuje votlino za lečo in pred mrežnico. Lečo drži na mestu vrsta pramenov, imenovanih suspenzorni ligamenti. Te se pritrdijo na ciliarno telo, strukturo, sestavljeno iz mišic, vezivnega tkiva in krvnih žil. Ciliarno telo izloča tekočino, ki napolni sprednjo in zadnjo komoro. Krčenje ciliarnih mišic spremeni ukrivljenost leče, kar omogoča, da se slike predmetov na različnih razdaljah fokusirajo na mrežnico. Svetloba vstopi v oko tako, da prehaja skozi roženico in sprednjo komoro ter nato skozi zenico in lečo. Nato potuje skozi steklovino in ga sprejme mrežnica. Mrežnica je plast fotoreceptorskih celic, ki pretvarjajo svetlobo v električne impulze. Ti impulzi se nato prenesejo v možgane preko optičnih živcev.

 

Kako psi vidijo?

Psi imajo na nekaterih področjih relativno slab vid v primerjavi z ljudmi. Psi so kratkovidni z zelo slabim prilagajanjem leče. Akomodacija (prilagajanje) je proces, med katerim leča spremeni obliko, da usmeri svetlobo na mrežnico. Leča se pri psih slabše prilagaja, ker so ciliarne mišice, ki spreminjajo obliko leče, relativno šibke pri psih. Pasja mrežnica vsebuje majhno število stožčastih celic (čepkov), ki razlikujejo med modro, rumeno in sivo. Vendar pa pasja mrežnica nima fotoreceptorjev za rdečo in zeleno, zato je podobna mrežnici ljudi, ki so rdeče-zeleno barvno slepi. Medtem ko psi zaznavajo nekatere barve, se verjame, da je sposobnost zaznavanja odtenkov sive najpomembnejša funkcija stožčastih celic. Psi lahko zaznajo stopnje svetlosti.

Pozitivno je, da imajo psi velike zenice in široko vidno polje, zaradi česar so spretni pri sledenju premikajočim se predmetom. Psi imajo v mrežnici tudi veliko paličic, to so celice, ki zaznavajo svetlobo. Skupaj s stožčastimi celicami, ki razlikujejo odtenke sive, paličice omogočajo psom, da zelo dobro vidijo v relativni temi. Psi imajo nekoliko slabšo spospobnost zaznavanje globine in slabšo sposobnost izostritve slike v primerjavi s človekom. Poleg tega vse pomanjkljivosti vida, ki jih imajo psi, več kot odlično nadomesti njihovi vrhunski sluh in vonj.

 

Ali psi vidijo barve?

Psi vidijo barve vendar ne enako kot ljudje. Ljudje imamo receptorske celice (čepki), ki so zadolžene za to, da vidimo barve. Pri ljudeh so te celice treh različnih tipov kar nam daje možnost, da vidimo vse barve, ki jih pač poznamo. Receptorske celice, ki zaznavajo barve so občutljive za zeleno, rdečo in modro svetlobo, zato ljudje vidimo vse te barve, vse kombinacije teh barv in vse intenzitete in odtenke teh barv. Če imamo mi tri različne tipe celic za zaznavanje barv, imajo psi le dva različna tipa takšnih celic, kar pomeni, da je njihov svet manj barvit in vidijo zelo podobno kot ljudi z barvno slepoto. Posledično je barvni spekter pri psih okrnjen in tako vidijo le naslednje barve: sivo rjavo, temno in svetlo rumeno, sivo rumeno, svetlo in temno modro.

Iz tega vidika je večina pasjih igrač živih barv in celo flourescentnih barv, posebej pogoste so igrače rdeče barve. Vse igrače živih rdečih barv psi vidijo kot črno ali kot rjavo sivo, kar pomeni, da takšna igrača res izstopa in pse bolj pritegne k igri. Všeč jih bodo tudi žogice modre in rumene barve, saj jih bodo hitro našli in prepoznali v travi.

 

ali psi vidijo barve
Psi vidijo barve, vendar je njihov svet manj pisan

 

Zakaj že vrsto let velja prepričanje, da psi vidijo le črno – belo?

Zamisel, da psi vidijo le črno-bele odtenke, je bila pripisana Willu Judyju, vseživljenjskemu ljubitelju psov, pisatelju in preteklemu založniku revije Dog Week. On naj bi bil prvi, ki je izjavil, da imajo psi slab vid. »Verjetno se jim ves zunanji svet zdi kot različni odtenki črne in sive,« je zapisal Judy v svojem priročniku Training the Dog iz leta 1937. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so drugi raziskovalci domnevali, da so edini sesalci, ki lahko zaznajo barvo, primati. Za te trditve je bilo zelo malo raziskav. Kljub temu je kmalu obveljalo dejstvo, da so naši pasji prijatelji barvno slepi. V kasnejših letih so raziskovalci ugotovili, da psi vseeno vidijo barve, vendar manj barv kot ljudi.

 

Kako se pasji vid še razlikuje od človeškega?

Pasji vid je precej drugačen od človeškega, ne samo po zaznavanju barv, temveč tudi iz vidika vidnega polja. Človek ima vidno polje cca. 180 stopinj, pes pa ima vidno polje okrog 250 stopinj. Nimajo vsi psi enakega vidnega polja, vidno polje je odvisno tudi od pasme psa predvsem zaradi oblike glave. Načeloma velja pravilo, da daljši kot je gobec psa, večje je vidno polje.

Če se vam včasih zdi, da vaš pes ne vidi na blizu – res je, ne vidi na blizu tako dobro kot človek kadar je govora o statičnih predmetih. Pes težje prepozna statične predmete, medtem ko premikajoče predmete zaznavajo veliko boljše kot ljudje.

 

Kako vidijo psi ponoči?

Na kratko – veliko boljše kot človek. Mehanizmi, ki psu omogočajo, da zelo dobro vidi v temi:

  • Če smo rekli, da so čepki zadolženi za barve, so paličice (receptorske celice) zadolžene za gledanje v temi. Na tem področju so pasje oči veliko bolj razvite, saj imajo psi veliko več paličic in drugačno razporeditev teh celic, kar jim omogoča, da zelo dobro vidijo v temi in mraku.
  • Drugi mehanizem, ki prav tako prispeva k dobremu nočnemu vidu je struktura imenovana Tapetum Lucidom. Ta strukutura v človeškem očesu ni prisotna. Struktura je namenjena zaznavanju še najmanjše količine svetlobe in vsebuje celice, ki znajo to svetlobo, jo izkoristiti in omogočaju psu, da vidi v mraku in v temi. Tapetum lucidum je odsevno tkivo pod mrežnico. Najdemo ga pri večini sesalcev in povzroča sijaj oči, viden na slikah ali ponoči. Služi kot ogledalo, ki odbija svetlobo na mrežnico, s čimer psom omogoča, da potrebujejo manj svetlobe, saj jo uporabljajo učinkoviteje.
  • Večja velikost zenice: Psi imajo veliko večje zenice kot ljudje. Zenica se razširi in zoži, da nadzoruje količino svetlobe, ki vstopa v oko. Večja kot je zenica, več svetlobe vstopi v oko in s tem večja možnost za vid.

 

kako vidijo psi
Psi ne vidijo vseh barv, nimajo ostrine vida za statične predmete, vendar izjemno dobro vidijo v temi

 

Ali lahko psi vidijo svetleče v temi predmete?

Najverjetneje je, da lahko psi vidijo svetleče predmete in igrače, čeprav se lahko fosforescenca pokaže kot drugačna barva ali odtenek, odvisno od valovne dolžine.

 

Različne pasme različno vidijo

Vizualne sposobnosti se nekoliko razlikujejo glede na pasmo, obliko glave in obliko oči. Psi z dolgim gobcem bodo imeli "vidne proge" to so področja v mrežnici z dodatnimi celicami za vid na širokem območju in za zaznavanje gibanja navzgor. Mnogi hrti ustrezajo temu opisu. Psi s kratkim gobcem in izstopajočimi očmi bodo imeli "centralno območje". To je osrednja točka na mrežnici z dodatnimi celicami za zajemanje podrobnosti. Za takšne pse je značilno, da bolj pozorno gledajo televizijo.

 

Skrb za pasje oči

Tako kot skrbimo za svoje oči, moramo poskrbeti tudi za pasje oči. Poskrbimo za konstantno in skrbno nego oči in tudi območja okoli oči. Različni okoljski dejavniki (trave, cvetini prahovi) lahko iritirajo oči, posledično postanejo oči rdeče, prisoten je izcedek v najhujšem primeru pa lahko pride tudi do vnetja. Canis Extra kapljice za nego oči so naraven izdelek iz izotonične raztopine, rožne vode in smetlike. Izdelek je namenjen splošni negi oči, s pomočjo kapalke ga enostavno vnesemo v oči in je lahko v pomoč pri razdraženih in utrujenih očeh. Kapljice so vam lahko v pomoč pri pogosto razdraženih očeh in pri blagih vnetjih. 

Različni vitamini za pse, še posebej vitamini A bodo prav tako poskrbeli za zdrave oči in omogočili, da bodo pasje oči delovale v svojih najboljših zmogljivostih. Še posebej se priporoča korenček (lahko poskusite tudi korenčkov granulat), ki je bogat z luteinom in zeaksantinom (naravna rastlinska pigmenta), ki dajeta živilom rumeno barvo. V črevesju se absorbirata in preideta v krvni obtok. Nato se v visokih koncentracijah nabirata v mrežnici – svetlobno občutljivi plasti na zadnji strani očesa.

 

 

 

 

Anatomsko gledano si je pasje in človeško oko precej podobno, vendar je vsekakor prilagojeno različnemu stilu življenja. Psi vidijo manj barv, vidijo pa v temi, kar je za njihov razvoj in preživetje vsekakor zelo pomembno. Ljudje ne vidimo v temi in se poslužujemo različnih svetil, vidimo pa veliko več barv, saj je oko za nas vsekakor primarno čutilo, medtem ko psu barve ne pomenijo prav veliko, saj svet zaznava z vonjem in sluhom.

 

Literatura: 

https://www.akc.org/expert-advice/health/can-dogs-see-color/

Debra M. Eldredge, DVM Liisa D. Carlson, DVM Delbert G. Carlson, DVM James M. Giffin, MD, Dog Owner’s Home VETERINARY Handbook, Copyright © 2007 by Howell Book House