Nakupovalna košarica je še prazna!
Zagotovo se vsi strinjate z mano, da imeti domačo žival pomeni številne vsakodnevne obveznosti,ne glede na naše razpoloženje, vremenske razmere in čas, ki ga imamo na razpolago. Največ preglavic definitivno povzroča zgodnje vstajanje, saj svojemu psu namenjamo prve pol ure v dnevu, naslednje pol ure pa je namenjeno še mačkam in drugim kosmatim sostanovalcem. Verjamemo, da se marsikdo drži za glavo, ko vas srečuje ob pol šestih zjutraj ali pa pri minus osmih stopinjah, v dežju ali snegu. Res je noro, tudi meni se včasih zdi tako, pa vendar si lepšega začetka dneva ne moremo predstavljati. Kuža je že zjutraj poln energije in, ko se vrnete s sprehoda, ste tudi sami že popolnoma zbujeni in prav nič premraženi, o »krivici«, ki se vam dogaja, medtem ko večina sosedov še spi, pa ne razmišljate več. Ja, pes je definitivno naš terapevt proti stresu, naš osebni trener (poskrbi za našo vsako dnevno gibanje, če pa nam ukrade še kakšen košček hrane, pa poskrbi tudi za manjši vnos kalorij), naš čustven terapevt (žalost in veselje zmeraj radi podelimo z našim psom) in naša blazina za crtljanje.
Psi sicer večino dopoldneva in zgodnjega popoldneva, medtem ko smo v službah, prespijo, kljub temu pa se vedno znova čudimo, koliko veselja so zmožni izkazovati dan za dnem ob vsakem ponovnem srečanju z nami. Pes je svojega človeka vedno vesel, četudi je zgolj odšel v trgovino in ga ni bilo doma le pol ure. Pes nikoli ni užaljen, če se vrneš iz službe kasneje, kot te je pričakoval. Pes nas je vedno vesel, če smo še tako slabe volje, pa tudi solze se najhitreje ustavijo, če pobožamo in objamemo psa. Nič drugače seveda ni z mačkami in ostalimi domačimi živalmi.
Stres na organizem učinkuje tako, da aktivira nadledvično žlezo, poveča se izločanje adrenalina, to pa povzroči povišanje krvnega tlaka, pospešeno bitje srca in pospešeno dihanje. Ljudje, ki imajo pse, mačke in druge domače živali, imajo po raziskavah bistveno manj težav s previsokim krvnim tlakom, s tem pa so manj dovzetni za številne bolezni. Druženje z živalmi povzroči izločanje endorfinov, t.i. hormonov sreče, ki so naravno sredstvo proti bolečini. Že lep čas so psi, konji in druge živali živalski terapevti. Čedalje širša je tudi ponudba motivacijskih in izobraževalnih aktivnosti, ki vključujejo živali.
Živali pri otrocih spodbujajo domišljijo, povečujejo motivacijo za učenje, pomagajo premagovati težave pri izražanju in tremo pred nastopanjem. Otrokom, ki so v bolnišnični oskrbi, s tem, ko jim omogočimo stik s psom, na nek način zagotovimo stik z naravo. Stik z domačimi živalmi pri otroku razvija občutek za živa bitja, ki ga otroci kasneje prenesejo tudi v odnose z ljudmi. Naučijo se skrbeti za živa bitja, izgubijo strah pred živalmi in pridobijo občutek varnosti. Otroci, ki odraščajo obkroženi z živalmi, so tudi manj agresivni in manj nemirni od tistih, ki jim je ta stik tuj. Ugodni vplivi se kažejo tudi pri terapijah pri otrocih z motnjami v duševnem razvoju. Psi so pogosti obiskovalci v domovih za starejše, saj prinašajo nekaj novega in zanimivega v pogosto monoton vsakdan. Pri oskrbovancih vzbujajo željo po gibanju na svežem zraku, preganjajo žalost in brezvoljnost ter prinašajo veselje. Žival ne samo kot terapevt, pač pa tudi kot družinski član lahko zelo koristi psihičnemu in fizičnemu zdravju in razvoju človeka.
Seveda pri branju zgornjega odstavka računamo na pravilno razumevanje naših besed in na upoštevanje že tolikokrat izpostavljenih dejstev, da domača žival ne more biti rojstnodnevno ali božično darilo, da ni igrača, ki jo lahko otrok odvrže, ko se je naveliča, da je žival popolnoma odvisna od lastnika ter da ima določene potrebe, ki prinašajo obveznosti, te pa lahko trajajo tudi 15 in več let. Pes naj bo torej družabnik in prijatelj, zato z njim ravnajmo spoštljivo in odgovorno.
