Sladkorna bolezen pri psih: Kako prepoznati diabetes pri psu?

 

Sladkorna bolezen pri psih je neozdravljiva prosnovna bolezen, ki pa jo lahko imamo pod nadzorom in na tak način psu omogočimo kvalitetno in dolgotrajno življenje. Dejavniki, zakaj pride do razvoja bolezni so različni, prav tako so določene pasme bolj podvržene, da zbolijo. Sladkorna pri psih je regulirana s pomočjo inzulinske terapije, s pomočjo ustrezne prehrane in prilagojene telesne dajavnosti. V nadaljevanju smo malo več napisali kako psu pomagati in omogočiti čim lepše življenje. 

 

Kaj je sladkorna bolezen pri psih?

Sladkorna bolezen je endokrina presnovna bolezen, ki lahko prizadene vse pasme psov. Opisuje spremembe v celičnem transportu glukoze in presnovi glukoze zaradi nezadostnega sproščanja inzulina iz trebušne slinavke, pomanjkanja inzulinskih receptorjev ali nepravilnega delovanja inzulinskih receptorjev. Posledica tega je povišana raven glukoze v krvi (hiperglikemija) in nezmožnosti tkiv, da prejmejo glukozo, ki jo potrebujejo. Pri sladkorni bolezni trebušna slinavka popolnoma ne izločanja inzulina ali ga ne izloča v zadostnih količinah (nepravilno izločanja inzulina in nepravilno delovanja inzulina). Inzulin je hormon, pomemben pri prenosu glukoze iz krvi v celice.

 

sladkorna bolezen pri psih

 

Vrste diabetesa pri psih

Pri ljudeh ločimo diabetes tip 1, diabetes tip 2 in sladkorno bolezen v času nosečnosti. Klasifikacija diabetesa pri živalih je nekoliko drugačna:

Inzulinsko odvisna sladkorna bolezen pri psih (IDDM)

Pri tem tipu sladkorne bolezni gre za popolno pomanjkanje telesu lastnega inzulina in je za preživetje psa potrebno doživljenjsko dodajati inzulin. Inzulinsko odvisna sladkorna bolezen je pogosto posledica avtoimunskega uničenja beta celic trebušne slinavke, ki so zadolžene za proizvodnjo inzulina. Vsaj 50% vseh psov s sladkorno boleznijo ima inzulinsko odvisno sladkorno bolezen.

Inzulinsko neodvisna sladkorna bolezen pri psih (NIDDM)

Za inzulinsko neodvisno sladkorno bolezen je značilno nepravilno izločanje inzulina, vzorec izločanja inzulina pa je nenormalen. Pasji organizem sicer izloča inzulin, vendar ta ne opravlja svoje funkcije ali pa tkiva postanejo neodzivna na inzulin. Posledično v krvi ostaja preveč sladkorja in zato organizem izloča še več inzulina, saj želi krvni sladkor znižati. Konstantna hiperglikemija, ki je posledica inzulinske rezistence in nenormalno izločanje inzulina povzročita toksičnost glukoze, kar poslabša presnovne nepravilnosti sladkorne bolezni in vodi do oslabljenega izločanja inzulina in do uničenja ter izgube beta celic.

Inzulinsko neodvisna sladkorna bolezen lahko nastane tudi sekundarno zaradi drugih bolezni. Med sladkorno boleznijo in pankreatitis (vnetje trebušne slinavke), je močna povezava, kar pomeni, da lahko pogosta in kronična vnetja trebušne slinavke privedejo do razvoja diabetesa.

 

Kako prepoznamo sladkorno bolezen pri psu?

Vsi klinični znaki pri sladkorni bolezni so povezani z kratko ali dolgo delujočimi učinki hiperglikemije in z nepravilno presnovo ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Prvi znaki, ki jih opazimo so:

  • Polidipsija – povečan občutek žeje
  • Poliurija – povečano uriniranje
  • Polifagija – povečan apetit
  • Izguba telesne teže

Pri nezdravljenih psih se razvijejo še druge resnejše bolezni, kot je razvoj sive mrene, bolezni ledvic, bakterijske infekcije in polinevropatija (prizadetost živcev), ki povzroči bolečine, šibkost, depresijo in inkontinenco. Veliko zdravstvenih zapletov povezanih s sladkorno boleznijo lahko minimaliziramo s strogim nadzorom nad ravnijo glukoze v krvi.

Glavni terapevtski cilj pri obvladovanju diabetesa je zmanjševanje postprandialne (po obroku) hiperglikemije, preprečevanje hipoglikemije po administraciji inzulina, zmanjševanje klinični znakov, preprečevanje dolgoročnih zapletov povezanih s sladkorno boleznijo in splošno izboljšanje zdravja živali. Sladkorno bolezen lahko imamo pod nadzorom s pomočjo dodajanja inzulina, s pomočjo ustrezne prehrane, z ustrezno telesno težo, prilagojenim gibanjem in nadzorom nad drugimi boleznimi.

 

Kateri psi so najbolj podvrženi sladkorni bolezni?

  • Psi z genetskimi predispozicijami
  • Določene pasme psov: samojed, sibirski haski, nemški volčji špic, finski špic, pritlikavi šnavcer, pritlikavi pudelj, bišon.
  • Psi, ki so konstantno v stresu
  • Psi, ki trpijo za kroničnim pankreatitisom
  • Starost: zbolijo lahko psi vseh starosti, ampak večinoma zbolevajo psi pri starosti nad 7 let.
  • Debelost - psi s povišano telesno težo zbolevajo pogosteje
  • Hormonalne spremembe: kratkoročne hormonalne spremembe pri psicah, povezane z delovanjem hormona progesterona, ki povzroča odpornost tkiv na inzulin
  • Določena zdravila lahko povzročijo sladkorno bolezen; npr.: kortikosteroidi

 

diabetes pri psih

 

Diabetes pri psih in zdravljenje

Zdravila za sladkorno bolezen ni, vendar z ustrezno prehrano, aktivnostjo in v določenih primerih inzulinsko terapijo lahko imamo bolezen pod nadzorom in psu omogočimo kakovostno in vitalno življenje. Če sladkorne bolezni ne nadzorujemo, pride do številnih zapletov. Ker ni inzulina ali ta ne opravlja svoje funkcije, glukoza ostaja v krvi, celice pa posledično ne dobijo dovolj energije za delovanje, zato začnejo črpati to energijo iz maščob. Med presnovo maščob nastajajo ketoni, ki povzročijo ketoacidozo, ki je lahko za psa usodna. Žival je dehidrirana, apatična, bruha, ima težave z dihanjem in težave z ledvicami. Hujši zaplet sladkorne bolezni je tudi nastanek sive mrene in slepota. Veterinar vam bo določil dozo inzulina in vas podučil kako ga psu dozirati. Vsaka posamezna žival ima svojo inzulinsko terapijo. Za lastnika je pomembno, da upošteva smernice veterinarja in, da je dosleden pri odmerjanju inzulina in pri hranjenju psa. Poleg dajanja inzulina je tudi pomembno redno merjenje glukoze v krvi.

 

Gibanje psov s sladkorno boleznijo

Redno razgibavanje je za pse z diabetesom nujno potrebno, saj telesna aktivnost lahko znižuje raven krvnega sladkorja hkrati pa vpliva na vzdrževanje telesne teže. Obseg in intenzivnost telesne aktivnosti morata biti iz dneva v dan enaka. S spremembami v intenziteti vadbe lahko vplivamo na potrebe po inzulinu. Če je pes s sladkorno boleznijo nenadno preveč aktiven lahko to povzroči padec sladkorja. Vsako spremembo moramo izvajati postopoma, dosledno in vztrajno.

Če ima vaš pes prekomerno telesno težo in mora izgubiti telesno težo boste v prispevku DIETNA HRANA ZA PSE našli hrano, ki je primerna za pse s preveč kilogrami. 

 

Prehrana psov s sladkorno boleznijo

Psi z inzulinsko odvisno sladkorno boleznijo morajo dobivati inzulin in te terapije z ustrezno prehrano nikakor ne moremo nadomestiti. Z ustrezno prehrano pa lahko vplivamo na boljši nadzor nad glukozo. Pri psih z inzulinsko neodvisno sladkorno boleznijo lahko z ustrezno prehrano vplivamo na boljši glikemični nadzor in v določenih primeri celo odpravimo potrebo po eksogeni inzulinski terapiji. Pri izbiri ustrezne hrane za psa s sladkorno boleznijo moramo upoštevati naslednje dejavnike: kako kalorično hrano potrebuje pse, kakšen bo urnik hranjenja in prisotnost drugih bolezni.

Voda

Sveža voda mora biti psu s sladkorno boleznijo ves čas na voljo. Diabetiki imajo povečane izgube vode iz telesa, povezane z osmotska diureza in ketonskimi telesi.

Ogljikovi hidrati

Vsebnost ogljikovih hidratov v hrani ima največji vpliv na nivo glukoze po obroku (postprandialna hiperglikemija). Vnos ogljikovih hidratov pri sladkorni bolezni mora biti zmeren, nivo preprostih sladkorjem pa mora biti nizek. Pri sladkorni bolezni so zaželeni kompleksni ogljikovi hidrati, saj imajo le ti nizek glikemični indeks in so posledično počasneje prebavljivi in absorbirani. Polnozrnati ogljikovi hidrati imajo nižji glikemičen indeks in vsebujejo več prehranskih vlaknin od očiščenih oziroma rafiniranih. Enostavni sladkorji so npr. glukoza, sladkorji in sladila, ki ne sodijo v nobeno pasjo hrano. Kompleksni ogljikovi hidrati z nizkim glikemičnim indeksom so npr. ajda, proso, polnozrnat riž, polnozrnatna rž, ovseni kosmiči in stročnice.

Vlaknine

Vlaknine poskrbijo za enakomeren nivo krvnega sladkorja skozi cel proces prebave in podaljšajo občutek sitosti. Vlaknine poskrbijo za upočasnjeno sproščanje glukoze v krvni obtok psa in pomagajo pri ohranjanju telesne teže. Vlaknine delimo na topne in netopne.

  • Topne vlaknine s stikom z vodo tvori gelu podoben material. Ta gel pomaga pri zniževanju holesterola in glukoze. Topne vlaknine so pektini, fruktooligosaharidi (FOS) in beta-glukani. Topne vlaknine najdemo v ovsu, jabolkih, agrumih, korenju, trpotcu, bučah, bananah, ječmenu in jagodičevju. Topne vlaknine imajo visoko sposobnost zadrževanja vode, upočasnijo praznjenje želodca, upočasnijo absorpcijo hranil in v debelem črevesju fermentirajo s pomočjo bakteriji.
  • Netopne vlaknine so celuloza, lignin, hemiceluloza in inulin. Živila bogata s netopnimi vlakninami so otrobi, žita, cvetača,… Netopne vlaknine imajo manj začetne sposobnosti zadrževanja vode in skrajšajo čas prebave.

Vlaknine upočasnijo prebavo in absorpcijo ogljikovih hidratov in zmanjšujejo hiperglikemijo po obroku. Pri opisanem so bolj učinkovite topne vlaknine, ki z vodo tvorijo gel. Kljub temu, da so vlaknine priporočljive za pse s sladkorno boleznijo pa z njimi ne pretiravati, saj preveč vlaknin lahko povzroči drisko ali mehko blato. K prehrani psa lahko kot vir vlaknin dodajate indijski trpotec ali bučkin pire. 

Maščobe

Psi s sladkorno boleznijo imajo pogosto spremljajoče nepravilnosti v presnovi lipidov, kot so hipertrigliceridemija, hiperholesterolemija ali oboje. Mnogi psi sočasno trpijo tudi za pankreatitisom – vnetje trebušne slinavke. Maščobe je v prehrani potrebno omejite, vsekakor pa psi morajo dobiti esencialne nenasičene maščobne kisline.

Proteini

Najbolj pomembno je, da so beljakovine kakovostne. To pomeni, da psu hranite meso in ne mesne stranske proizvode. Glede beljakovin v hrani za pse, ki trpijo za sladkorno boleznijo so med strokovnjaki deljena mnenja, vendar jih večina zagovarja, da mora biti delež beljakovin v pasjih hrani zmeren. Obstajajo pa tudi strokovnjaki, ki zagovarjajo dieto z nizkim vnosom ogljikovih hidratov in visokim vnosom proteinov.

Vitamini in minerali

Z nadziranjem sladkorne bolezni imamo nadzor tudi nad absorpcijo in izkoristkom vitaminov in mineralov. Krom je esencialni mikroelement, ki je pomemben za metabolizem ogljikovih hidratov in maščob. Krom deluje kot kofaktor in je potreben za absorpcijo glukoze v celico.

 

kako imeti sladkorno bolezen pri psu pod nadzorom
Najbolj pomembna je rutina in čim manj nenednih sprememb

 

Režim hranjenja psa s sladkorno boleznijo

Psi s sladkorno boleznijo potrebujejo čim manj sprememb. Pomembno si je izbrati vrsto hrane, vir beljakovine in to hraniti psu skozi daljše časovno obdobje. Pomembno je, da so si obroki po količini in sestavi podobni in da ne hranite npr. enkrat briketov, drugič kuhane hrane. Vrsta hrane in količina nutrientov se ne smeta spremeniti. Prav tako mora ostati enak vnos kalorij, enako razmerje med beljakovinami, ogljikovimi hidrati in maščobami. Z enako konstantno prehrano vplivate na manjše nihanje sladkorja v krvi hkrati pa imate lažje pod nadzorom inzulinsko terapijo.

Za pse s sladkorno boleznijo je boljše, da zaužijejo več manjših obrokov na dan, saj s tem zmanjšamo nihanja krvnega sladkorja po obroku. Potrebno je vzpostaviti tudi režim hranjenje, ki je enak vsak dan. Npr. psa hranimo 3x na dan, ob 9h, 13h in 18h in to ponavljamo vsak dan. 

 

Hrana za pse z diabetesom

Večini psov s sladkorno boleznijo najbolj ustreza prehrana z visokim deležem vlaknin, nizkim deležem enostavnih sladkorjev in z zmernim deležem kompleksnih ogljikovih hidratov in beljakovin. Maščobe je potrebno omejiti, potreben pa je vnos esencialnih maščobnih kislin. Takšna hrana vsebuje tudi nižji delež kalorij, s čim vzdržujemo optimalno telesno težo psa. Vlaknine so tiste, ki psu dajejo občutek sitosti, hkrati pa imajo zelo dober učinek na upočasnjevanje sproščanja glukoze v krvni obtok psa in na zmanjševanje postprandialne (po obroku) hiperglikemije. Primerna telesna teža je za pse s sladkorno boleznijo zelo pomembna. Izguba odvečnih kilogramov lahko vpliva na boljši izkoristek inzulina in izboljša glukozno toleranco. Psi z optimalno telesno težo imajo manj težav, povezanih s sladkorno boleznijo, kot so na primer katarakta, pankreatitis ali okužbe sečil.

 

Naturavetal hrana, primerna za pse s sladkorno boleznijo

Naturavetal mokra hrana v pločevinkah ali mesnih klobasah je najbolj primerna za pse s sladkorno boleznijo. Naturavetal hrana ne vsebuje enostavnih sladkorjev, temveč le kompleksne ogljikove hidrate, je bogata z različnimi vlakninami in vsebuje ustrezno količino kakovostnih beljakovin. Večina pločevink ali mesnih klobas je monoproteinskih.

Odločite se lahko za že pripravljene obroke pakirane v pločevinke. Vse Naturavetal pločevinke so 100% naravne, brez sladkorja, sintetičnih dodatkov, barvil, polnil in ojačevalcev okusa. Vse pločevinke so tudi brez BPA premaza. Najbolj ustrezni okusi:

Odločite pa se lahko tudi za kombinacijo Naturavetal mesnih klobas in zelenjavnih kosmičev. Vsi okusi mesnih klobas so primerni za sladkorne bolnike, na voljo je okus jagnjetine, kunca, divjačine, konja in koze. Mesne klobase niso uravnotežen obrok, zato je potreben dodatek posušene zelenjave v obliki kosmičev Vit/Min kosmičev ali Top Fit Mix kosmičev. Potreben je še dodatek kalcija – kalcij lahko dodajate v obliki Canis Extra BIO jajčnih lupin. S to kombinacijo lahko tudi vzdržujete konstanto, da vaš pes uživa vsak dan enako sestavljeno hrano.

Kot prehranski dodatek je zelo primeren Canis Extra Aktiv – kombinacija različne posušene zelenjave in zelišč, ki vpliva na presnovo psa in vsebuje ogromno mineralov. Prav tako je zelo primeren prehranski dodatek Canis Extra šotno mineralno blato, ki je bogato z minerali, vsebuje pa tudi krom. 

 

 

Literatura: 

https://www.naturavetal.de/futter-fuer-uebergewichtige-hunde-wann-ist-ein-hund-zu-dick/

Linda P. Case, MS, Leighann Daristotle, DVM, PhD, Michael G. Hayek, PhD, Melody Foess Raasch, DVM; CANINE AND FELINE NUTRITION, THIRD EDITION; Copyright © 2011, 2000, 1995 by Mosby, Inc. an affiliate of Elsevier Inc.

Andrea J. Fascetti, Sean J. Delaney; Applied Veterinary Clinical Nutrition; John Wiley & Sons Ltd., 2012