OPIS PSA: Karakteristike in splošne značilnosti
Pes je človekov najboljši prijatelj! S temi besedami najboljše zajamemo celoten opis psa. Seveda je pes veliko več kot človekov spremljevalec, je živo bitje – sesalec, ki ima svoj karakter. Pasji skrbniki se moramo zavedati, da pes prinese ogromno ljubezni, veselja in zadovoljstva, hkrati pa tudi ogromno obveznosti. Izvor psa je še zmeraj nepojasnjen, obstajajo pa številne zanimive hipoteze. Tudi splošne značilnosti psa so edinstvene: konec koncev sta čivava in nemški ovčar enaka vrsta in le drugačna pasma.
Opis osnovnih značilnosti psa
Opis psa in splošne značilnosti
Nikoli ne bomo zagotovo vedeli, kako se je zgodilo – kako sta prišla skupaj človek in pes. Predvideva se, da so bili prvi udomačeni psi volkovom podobni mrhovinarji, ki so iskali smeti okoli domovanj človeka nekje na Srednjem vzhodu. Morda je človek lovil te živali za hrano, mogoče pa je vzrejali psa za pomoč pri opravilih in pri lovu.
Poreklo psa še vedno ni natančno znano, vendar je preučevanje razvoja zelo zanimivo in nam pomaga bolje razumeti njegove anatomske posebnosti. Pes spada v družino psom podobnih živali, ki se imenujejo kanidi in lovijo v tropih. Domači pes se imenuje Canis familiaris. V družino Canidae (psi) spadajo še volkovi, lisice, kojoti, šakali in divji psi. Čeprav so si med seboj različni, jih je skupna dolga ozka glava z dolgimi čeljustmi in številnimi zobmi. Zadnji zobje so se prilagodili in so primerni za mesno in rastlinsko hrano.
Razvoj in opis psa
Teorije o tem kako je nastal pes so številne. Za neposrednega prednika psa so veljali volk, lisica in šakal. V 19. stoletju so mislili (tudi Darwin), da je bilo divjih prednikov psa več, zaradi številnih pasme psov, ki jih danes poznamo. Šakala in volka, kojota in celo hijeno naj bi ljudje udomačili, vsakega posebej, nato pa križali njihove potomce in tako pomešali genetske lastnosti različnih vrst. Danes vemo, da to ni res in, da je neverjetna pestrost različnih pasem posledica intenzivne vzreje prvotnega psa in genetskih mutacij. Razvoj psa naj bi se začel iz bitja imenovanega Miacis, prvi prednik psov, rakunov, medvedov, mačk in podlasic, pred 60 milijoni let.
Pred 35 milijoni je iz Miacidov nastala vrsta zgodnjih psov. Znanih je več kot 40 vrst primitivnih psov – medvedom podobni psi, hijenam podobni psi in mačkam podobni psi. Obstajali so tudi psom podobni psi, ki so tudi edini preživeli. Pred 20 milijoni let je živel psom podoben pes imenovan Mesocion. V času pred 5. – 7. milijoni let se je pojavil prvi Canis. Pred milijon leti se je po Evraziji podil zgodnji volk – etruški volk, ki bi utegnil biti neposreden prednik današnjih psov in volkov.
Klasifikacija psa
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Poddeblo: Vertebrata (vretenčarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Carnivora (zveri)
Družina: Canidae (psi)
Rod: Canis (pes)
Vrsta: C. lupus (volk)
Podvrsta: C. l. familiaris
Opis psa in osnovne karakteristike
Pes je zelo uporaben, je izvrsten lovec, vodi slepe, zganja črede ovc, čuva dom in psihološko blagodejno vpliva na ljudi okoli sebe. Ko božamo psa, se nam umiri srčni utrip in se nam zniža krvni pritisk.
Osnovne karakteristike:
- Pes živi v kardelu in se zanesljivo podreja avtoriteti svojega vodje.
- Pes se zanaša na svoja čutila: vid, sluh in vonj
- Je poln energije, vzdržljiv, vitalen in radoveden
- Pes je naš najboljši prijatelj
- Je prilagodljiv oportunist – pes je naraven in predvsem odkritosrčen tat
- Pes je v prvi vrsti mesojedec, preživi pa lahko od vsake vrste hrane, pa če je živalskega ali rastlinskega porekla.
- Pes je družabnik za vse življenje – ljudje radi skrbimo za pse, ker imamo vse življenje potrebo, da bi vzgajali nekoga in skrbeli zanj, kar je med sesalci morda edinstveno.
Splošne značilnosti psa
V živalskem svetu je pes ena najsijajneših zgodb o uspehu. Najdemo ga na vseh celinah, v vseh vrstah življenjskih prostorov in pogosto v velikem številu. Preobrazba psa iz divjega volka v razvajenega družinskega ljubljenčka je stekla v pičlih 12.000 letih, kar je s stališča evollucije le trenutek. Psi so izredno vzdržljivi. Brez vode lahko preživijo štirikrat dlje kot ljudje, brez hrane pa lahko preživijo več dni, brez, da bi se jim znižala raven sladkorja v krvi. Pasje srce, pljuča in mišice so zasnovani za vztrajnost; njegova prebavila zmorejo predelati hrano živalskega in rastlinskega izvora, njegovi izločki so prilagojeni za uporabo pri sporazumevanju z drugimi psi.
Opis čutil psa
Položaj oči psu omogoča širše vidno polje kot človeku. Psi vidijo barve, vendar drugače kot ljudje. Kako psi vidijo je obširna tema in presenečeni boste, kako zelo se pasji vid razlikuje od človeškega. Psi zelo dobro vidijo na daleč, na blizu pa njihov vid in tako dober. Sluh psa je prilagojen zaznavanju visokih zvokov malih glodavcev in podobnega plena. Pes sliši 4x bolje oddaljene zvoke kot človek. Psi tudi bolje slišijo visoke zvoke in zaznavajo zvoke na ultrazvočnem frekvenčnem področju, ki jih človek sploh ne more slišati.
Najbolj poseben čut pa je vsekakor voh. Povprečen pes ima v smrčku na stotine milijonov receptorjev za voh. Če bi jih razvrstili na ravno podlago, bi bila površina teh receptorjev večja od celotnega telesa psa. Psi imajo manj okuševalnih brbončic kot ljudje. Čeprav okuševalne brbončice zaznavajo ves spekter okusov, si lahko pasje odzive na okus predstavljamo kot prijetno, nevtralno ali neprijetno. Psi imaju na nebu v ustni votlini tudi vomeronazalni organ, ki zaznava spolne vonjave. Ta vohalni aparat posreduje informacije neposredno v limbični sistem, del možganov, ki je zelo tesno povezan s čustvenim vedenjem psa.
Dlaka in koža
Koža je čutilo, ki nadzira temperaturo pasjega telesa – dviganje ali spuščanje dlake povečuje ali zmanjšuje izgubo telesne temperature. Pasja dlaka raste v ciklih. Obdobju aktivne rasti sledi prehodno obdobje, nato obdobje počitka. Najintenzivneje dlaka izpada spomladi in jeseni. V samostojnem članku: Izpadanje dlake pri psu in menjava dlake lahko prebereš več na to temo.
Okostje in gibanje
Pes je po naravi lovec in njegova moč je v družbi prožnosti. Ker psi nimajo ključnice, lopatice niso pripete na ostalo okostje, kar omogoča veliko prožnost za tek. Dolga rebra oblikujejo zaščitno kletko za srce, pljuča in jetra. Kosti so povezane s hrustančastimi sklepi, ki delujejo kot blažilnik udarcev za telo. Sprednje noge psa nosijo več kot 60% teže psa, medtem ko so zadnje noge opremljene z velikimi mišicami za hipno pospeševanje in ohranjanje hitrosti.
Možgani in razum
Pasji možgani zbirajo in interpretirajo informacije, ki jih prejemajo od čutil, ter se odzivajo nanje. Možgani so sestavljeni iz milijard celic, od katerih ima vsaka do 10.000 povezav z drugimi celicami. Vedenje vseh psov upošteva omejitve pasjih možganov, kar pa ne pomeni, da psi delujejo samo nagonsko. Vsak pes ima svoj edinstveni značaj, tolerantnost, dovzetnost za šolanje in inteligenco. Pasja osebnost se enkratno oblikuje v odvisnosti od dednih dejavnikov ter učenja in zgodnjih izkušenj.
Hormonski opis psa
Hormoni so kemični prenašalci v telesu. Večino hormonov proizvedejo žleze z notranjim izločanjem: hipofiza, ščitnica, obščitniška žleza, nadledvični žlezi, jajčnik, testisi in trebušna slinavka. Glavna žleza je hipofiza, ki jo nadzirajo možgani.
Dihanje in krvni obtok
Kri prenaša po telesu hranilne snovi in kisik. Pri psu se lahko po potrebi 90% krvi iz srca preusmeri v mišice, kar omogoča psu vzdržljivost. Obenem se zmanjša dotok krvi v druge dele telesa, denimo v prebavila.
Opis prehranjevanja psa
V nasprotju z drugimi zvermi so pri vsejedci, ki poleg mesa jedo tudi drugo hrano. Psi načeloma niso izbirčni, saj imajo manj okušalnih brbončic. Z neizbirčnostjo je povezan hiter refleks bruhanja, ki omogoča zavračanje hrane po zaužitju, v premeru, da bi bila hrana neužitna ali nevarna. Pes ima velik želodec in kratek prebavni trakt, kar je idealna zgradba za prilagodljivega lovca in mrhovinarja. Razgradnja hrane se začne v želodcu, večina prebave pa poteka v črevesju.
Pasji gobec je brezhibno prilagojen prehrani mrhovinarja. Je dolg in globok z velikimi zobmi za zabadanje, lovljenje in držanje plena, majhni sekalci so za grizenje mesa s kostmi in nego kože, ličniki in kočniki pa so prilagojeni za trganje in rezanje mesa pa tudi za mletje in žvečenje hrane, kakršna so korenine ali trava.
Požiralnik je del prebavila, ki povezuje ustno votlino in želodec. Požiralnik psa je zelo prožen in omogoča požiranje večjih kosov mesa. Žal to omogoča tudi požiranje neprebavljivih predmetov, na primer kosti in igrač. V želodcu začne želodčna kislina in encimi razgrajevati beljakovine, veziva in mišična vlakna v hrani. Želodec se ves čas krči in s tem manjše količine hrane potiska v tanko črevo. Hrana lahko leži skoraj neprebavljena v pasjem želodcu dlje časa, želodec regulirano potiska naprej v tanko črevo le manjše količine hrane naenkrat.
Začetek tankega črevesja – dvanajstnik se stika z želodcem. V dvanajstnik je napeljan tudi žolčevod skozi katerega priteka žolč, ki ga tvorijo jetra in prebavni sokovi trebušne slinavke. Ti sokovi vsebujejo bikarbonat za nevtralizacijo želodčne kisline in encime, ki razgrajujejo hrano na enostavne molekule, da jih lahko vsrkajo stene tankega črevesa. Vsrkane hranilne snovi preidejo v kri in potujejo po vsem telesu, da jih lahko uporabijo telesne celice.
V debelem črevesu živi na tisoče bakterij, ki zmanjšujejo dovzetnost organizma za razne okužbe, tvorijo vitamine in razgrajujejo odpadne snovi. V 36 h od zaužitja se neprebavljeni ostanki pretvorijo v iztrebke in izločijo.
Glede na opisane prehranjevalne navade psov v naravi je jesno, da psi potrebujejo kakovostno in naravno hrano, ki temelji na visokem mesnem deležu. Naturavetal hladno stiskana hrana za pse ustreza biološkim potrebam psa, je popolnoma naravna in je sestavljena iz kakovostnih sestavin.
Sečila in spolni organi
Psi imajo tako kot ljudje dve ledvici, ki filtrirata iz krvi neželene ali potencialno strupene snovi, prečiščene odpadne snovi pa potujejo v mehur. En sam sečevod prazni urin skozi penis ali skozi vulvo pri samici. Samci se parijo priložnostno in so vedno spolno aktivni. Psa privlači vonj hormonsko aktivnih samic, kar stimulira žlezo hipofizo, da izda navodilo modom, naj proizvedejo več testosterona in spolnih celic. Samica ima običajno dva hormonsko aktivna reproduktivna cikla na leto. Če je paritev uspešna, brejost traja okrog 63 dni.
Opis imunskega sistema psa
Naloga pasjega imunskega sistema je prepoznavanje, ustavljanje in uničevanje virusov, bakterij, gliv in patogenov, ki povzročajo bolezni. V enem samem mililitru krvi je okrog pet milijonov rdečih krvničk, ki prenašajo kisik in kakih 100.000 belih krvničk, ki delujejo usmerjeno na napadalce.
Takšen in nič drugačen ni naš najzvestejši spremljevalec. Naj prispevek zaključimo z mislijo: Dvomim, da bi kdo lahko bil zares popoln človek, če ne bi vsaj kdaj v življenju imel psa – ali pes njega.
About The Author
