Teče z volkovi ... in Naturavetalom

Objavil Kosmatinčki 11/09/2016 0 Komentarji Pasji nasveti,

Michael Kirchner se predstavlja kot »eden zadnjih puristov«. Je vzreditelj, musher in glavni v tropu »teče z volkovi«.

Veliko veselje mu v življenju predstavljajo pustolovščine s pasjo-športno druščino v mushingu (vleka s sanmi in vlečnimi psi). Michaela Kirchnerja, ki je najbolj prepoznaven zaradi izjemne predanosti in ljubezni do živali, sponzorira Naturavetal. S svojimi osmimi neutrudnimi psi pasme aljaški husky se je pred časom vrnil s tekme po Norveški. Aljaški huskyji so neutrudni ledeni psi, ki so znani po tem, da so eni najhitrejših športnikov na štirih tacah v mrazu, snegu in ledu.

Drugi sedejo v avto in pritisnejo na plin, eskimska plemena pa svoje polarne pse vprežejo v sani in odhitijo na pot. V najbolj ledenih podnebjih na svetu so ljudje in psi nerazdružljivi. To niso le delovni psi – v najhladnejših regijah tega sveta psi predstavljajo človeku tudi edino razvedrilo, družbo in zabavo.

Človek in pes na poti v polarnem podnebju sodelujeta vzajemno. Vlečni psi so vzdržljivi in vztrajni vodniki, saj vlečejo sani pri temperaturah do -50  ͦC, sunkih vetra do 80 km/h, v snegu, ledu in zametih. A tudi najbolj vzdržljiv in vrhunsko pripravljen pes se v takih pogojih utrudi.

 

Vlečni pes Aljaški husky

 

V takšnih situacijah mora vodnik določiti vodilnega psa, ki je najpametnejši, najbolj izkušen in najbolj pogumen za vodenje vprege in ostalih psov skozi poledenela jezera, zasnežene poti in najde pravo pot tudi takrat, ko niti musher ne bo več vedel v katero smer mora iti.

Dobro je vedeti: na tako težkih dirkah marsikateri predčasno odstopijo, vendar se nihče ne počuti kot poraženec. »Glavno je, da so moji psi v redu«, odgovori večina musherjev. Dobro počutje živali ima prednost pred vsem. Vodnik mora svojim psom slepo zaupati drugače se lahko v samoti ledene in zasnežene dežele hitro izgubijo.

Omembe vredne in zelo pozitivne za razvoj tega športa so posebne nagrade, ki jih podeljujejo veterinarji, musherjem, ki svojim štirinožnim spremljevalcem nudijo najboljšo oskrbo med tekmo. Čeprav sta žival in človek na ledenih in zasneženih progah dobro preskrbljena in fit, imajo na kontrolnih točkah redne odmore za nabiranje nove energije.

 

Mushing šport s pasjo vprego

 

Tudi če je musher utrujen, najprej vedno poskrbi za svoje živali in jim nudi le najboljše. Če psi nimajo apetita in zavrnejo hrano, nimajo dovolj moči za hiter tek in vleko. Zelo hvalevredno in ljubeznivo do živali je, da preobremenjenost živali na tekmi na vsaki kontrolni točki pregledujejo veterinarji, in če je potrebno, vprego izločijo iz tekme.

Privilegij za uživanje takšne športno-pasje pustolovščine vleke sani ima tudi Michael Kirchner, ki je svojim psom popolnoma predan in ravna z njimi kot s sebi enakimi, zato njega in njegovih osem psov sponzorira Naturavetal. Pred časom se je s svojimi aljaškimi huskyji, neumornimi polarnimi psi, udeležil tekme v vleki sani na Norveškem.

Odhod na Norveško je bil 31.12.2012 – na zadnji dan starega leta. Michael Kirchner, človek ki to počne z največjo strastjo in navdušenjem, se je pred tem s svojimi psi več kot eno leto usposabljal v nemškem Dedelstorfu, ki je po podnebju in okolju primerljiv z Femundslöpetom na Norveškem, kjer je bila več kot 400 kilometrov dolga tekma v vleki sani. Cilj Michael Kirchnerja in njegovih huskijev je, da v uglednem času pridejo do cilja.

»Tekme se ne bom udeležil zato, da bi postavljal rekorde, ampak da z mojimi psi izzovemo silo narave na zabaven in razburljiv način«, je Kirchner dejal pred dirko. Za optimalno pripravljenost na tekmo je Michael Kirchner s svojim podpornikom Jan Goltzom in svojimi aljaškimi huskyji preživel 30 dni na pripravah na Norveškem. Polarni mraz musher premaguje tako, da spi skupaj s svojimi psi, velikokrat kar na progi, zato da je »pesprocentno« pripravljen na vse. To so siloviti napori na Norveškem ledu pri temperaturah pod -40  ͦC. Na drugi strani pa huskyji uživajo, ker lahko vsak dan pretečejo zelo dolge razdalje.

 

Priprave na tekmo vlečnih psov

 

Za strastnega športnika je prisotnost na takšnem tekmovanju največji dogodek, za katerega je potrebna popolna predanost. Za takšno tekmo so potrebne številne priprave in veliko naporov, ki si jih gledalci in navijači preprosto ne morejo zamisliti. Pomemben del priprav je tudi organizacija. Treba je dogovoriti časovni okvir izostanka pri delodajalcu, v bližini odvijanja tekme pa je potrebno najti primerno nastanitev.

Najpomembnejše je, da se pse vrhunsko pripravi. Ne pozabimo tudi na družino, brez katere ne gre, saj delo in obveznosti bremenijo tudi partnerja doma, brez njegove podpore namreč podvig ne bi uspel.

Potrebno je dobiti profesionalno opremo, priskrbeti pasje bokse, oceniti zdravje živali in šele, ko je urejeno vse to, se lahko sploh začne razmišljati o odhodu.

Vreme na poti iz Nemčije je bilo lepo, slovo je bilo težko, psi pa nemirni. V novih, udobnih boksih so ves čas na glas zavijali pesem volkov.

Potovali so skozi Fehmarn na Dansko in od tam čez Švedsko do Norveške, do kraja Röros, ki je ekipi ostal v spominu že od priprav. Imeli so lokalno prednost pred drugimi, saj so v takšnih klimatskih razmerah trdno trenirali in so jim bile že znane.

 

Ledeni psi

 

Priprave so bile uspešne. Naredili so več kilometrov, kot so jih predvideli in to kljub temu, da so bile zaradi nenehnega dežja proge popolnoma poledenele. Vendar pa razpoloženje ni bilo nič slabše zaradi nelagodnih vremenskih razmer. Bilo hladno. Zelo hladno! Temperature so bile nižje od -30  ͦC, vendar daleč naokoli ni bilo nobenega snega. Tako so bile trening vožnje hitre, veliko prehitre. Hvala bogu psi niso imeli nobenih težav s sklepi in tacami, vendar pa je bilo uničenih čevljev ogromno. Dan tekme je bil vse bližji, torbe so bile pripravljene, psi pa v zelo dobri kondiciji.

Pri vikend v februarju 2013 se je začelo. Michael Kirchner in njegova ekipa »Teče z volkovi« je šla v soboto, 2. februarja 2013 polna ambicij in motivacije na mednarodno tekmo s pasjo vprego v vleki sani "Femundslöpet", ki je ena najdaljših pasjih dirk v Severni Evropi za Nemčijo.

Končno je prišlo jutro in ob 5.00 so se odpeljali v Röros za pregled psov in opreme. Snežilo je, ampak res močno!

 

Vlečni psi Aljaški Husky

 

Pri preverjanju čipov pri psih, ga pri enem niso našli, vendar so po nekaj telefonskih klicih in veliko papirologije tudi temu psu dovolili, da teče.

Ob 12.36 je osem aljaških huskyjev nestrpno čakalo start. Kdaj se bo končno začelo? V ledenem zraku je odmevalo lajanje in tuljenje psov ter ploskanje in navijanje občinstva.

In potem osvobajajoč znak: 32 tačk je zakopalo v sneg in pognalo sani v gibanje. Vodnik stoji na saneh in se mora dobro držati, da ne pade.

Začetek je bil neverjeten, skozi mesto, nato pa strmo v hrib, v snežno puščavo. Psi so po nekaj kilometrih ujeli ritem in mirno drveli skozi sveže zapadel sneg do starega rudnika, nato na Fermund in nadaljevali po mistično zasneženi pokrajini.

Po devetih urah so dosegli prvo kontrolno točko in pregled veterinarjev, saj je zdravje psov na prvem mestu. Zahtevali so 4 ure odmora, ki ga štirinožni prijatelji izkoristijo za pitje vode in prehrano. Faktor tekočine bo kasneje odigral pomembno vlogo.

Po odmoru je bila ekipa »Teče z volkovi« pripravljena na drugo etapo. Tik pred zoro je bila dosežena kontrolna točka na švedski meji in s tem tudi nov veterinarski pregled psov. Michael Kirchner se je držal nasveta, da psi počivajo tako dolgo, dokler ne vnesejo vase dovolj tekočine.

 

Tekma Femundslöpetom Norveška

 

Psi bi rajši jedli kot pili. Hrano so pospravili, vodo pa zavrnili. Brez odlašanja je ekipa »Teče z volkovi« podaljšala odmor, vendar so psi vodo še vedno zavračali in zato so se odpravili do naslednje kontrolne točke z vmesnim odmorom na polovici poti za pitje vode. Psi so lajali in tulili, pili pa ne. Prispeli so na naslednjo kontrolno točko. Zadnjih 15 kilometrov poti so se morali nenehno ustavljati, urin pa je bil zaradi pomanjkanja vode temnejše barve.  Na kontrolni točki so psi spet imeli ogromen apetit, popiti pa niso hoteli niti kapljice vode.

Ekipa je imela super čas in psi so želeli teči še naprej. Michael Kirchner se je odgovorno odločil, da ne bodo več nadaljevali dirke, čeprav so mu veterinarji pritrdili, da lahko nadaljuje. Pomanjkanje vode je za pse lahko nevarno. Zaradi psov je sprejel težko odločitev, saj je zdravje živali pomembnejše od kakršnekoli finančne nagrade ali športnega dosežka.

Približno 120 km pred ciljem je bila tekma končana. Kljub temu je bila celotna ekipa fascinirana nad dogodkom in se že spogleduje z naslednjim športnim izzivom.

Če pogledam nazaj, se je izkazalo, da je bilo zavračanje tekočine zgolj posledica napačnih priprav. Zato kmalu spet ponovi: s pravilnim pitjem in pod polarnim sijem bomo poskusili znova! Teče z volkovi… in Naturavetalom.

 

Teče z volkovi... in Naturavetalom