{"id":158,"date":"2022-06-01T09:08:35","date_gmt":"2022-06-01T09:08:35","guid":{"rendered":"https:\/\/kos.outnet.si\/blog\/?p=158"},"modified":"2025-03-31T22:47:51","modified_gmt":"2025-03-31T20:47:51","slug":"pasji-vid","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.kosmatincki.si\/blog\/pasji-vid\/","title":{"rendered":"Pasji vid: Kako vidijo psi?"},"content":{"rendered":"

Veliko je govora o pasjem vohu, kako je pasji smr\u010dek tisti organ na katerega se psi vedno najbolj zanesejo, kaj pa vid? Kako vidijo psi v primerjavi s \u010dlovekom, je njihov vid bolj\u0161i kot na\u0161, morda bolj\u0161e vidijo v temi in mraku, ali psi vidijo barve slab\u0161e ali bolj\u0161e kot mi? \u0160e vedno velja staro prepri\u010danje, da psi vidijo samo \u010drno-belo, vendar so najnovej\u0161e raziskave pokazale, da je pasji vid zelo kompleksen in, da psi vidijo tudi barve. Pasje o\u010di bodo v tem prispevku podbrobno obravnavane, odgovorili pa bomo na vpra\u0161anja: Ali spi vidijo barve, katere barve vidijo psi in kako psi vidijo v temi?<\/p>\n\n

Pasji vid: Kako psi vidijo barve?<\/h2>\n

Pasje o\u010di<\/h3>\n

Pasje oko je organ z ve\u010d deli, od katerih je vsak edinstveno prilagojen posebnim potrebam psa. Zrklo je name\u0161\u010deno v kostni vdolbinici\u00a0in za\u0161\u010diteno z blazino ma\u0161\u010dobe. Mi\u0161ice, ki obdajajo zrklo\u00a0tesno zaprejo veke kot odziv na bole\u010dino, dra\u017eenje in predmete, ki se pribli\u017eujejo o\u010desu. Veliko in prozorno okno na sprednjem delu o\u010desa je ro\u017eenica.<\/p>\n

Pri straneh ro\u017eenica meji na ozek rob belega vezivnega tkiva, imenovanega belo\u010dnica, ki je pri psih veliko manj opazna kot pri ljudeh. Belo\u010dnica obdaja in podpira celotno zrklo. Pri nekaterih pasmah je belo\u010dnica lahko pigmentirana ali pikasta<\/strong>. Okrogla odprtina v sredi\u0161\u010du o\u010desa je zenica. Okoli zenice je mi\u0161ica, podobna sfinkterju, imenovana \u0161arenica. Tako kot zaklop na fotoaparatu se \u0161arenica odpira in zapira, da uravnava koli\u010dino svetlobe, ki vstopi v oko.<\/p>\n

\"Zgradba
Anatomija pasjega o\u010desa je podobna \u010dlove\u0161kemu o\u010desu<\/figcaption><\/figure>\n\n

\u0160arenica vsebuje pigment, ki daje o\u010desu barvo. Medtem ko ima ve\u010dina psov o\u010di v odtenku rjave, so modre o\u010di normalne za nekatere pasme in jim omogo\u010dajo normalen vid. Pri nekaterih severnih pasmah in psih z vzorcem merle niso neobi\u010dajne nenavadne o\u010di (ena rjava in ena modra)<\/strong>. Ro\u017enata membrana, imenovana konjunktiva, pokriva o\u010desno belo povr\u0161ino in notranjo povr\u0161ino veke. Ta membrana vsebuje krvne \u017eile in \u017eiv\u010dne kon\u010di\u010de.<\/p>\n

Konjunktiva pri vnetju o\u010di<\/strong><\/a> postane rde\u010da in otekla. Veke so tesne ko\u017ene gube, ki podpirajo sprednji del o\u010desa. Trepalnice so vedno prisotne na zgornjih vekah, na spodnjih pa ne. Na robu spodnjih vek so majhne dla\u010dice. Pes ima pomembno tretjo veko, utripajo\u010do membrano, ki se nahaja v notranjem kotu o\u010desa. Ta tretja veka je obi\u010dajno neopazna, ko pa se razteza \u010dez povr\u0161ino o\u010desa, je videti, kot da se je zrklo zavilo nazaj v svojo ovojnico.<\/p>\n<\/p><\/div>\n

Solze se izlo\u010dajo skozi solzne \u017eleze. Vsako oko ima dve solzni \u017elezi: eno pod kostnim grebenom na vrhu o\u010desne votline, drugo pa je vgrajeno v tretjo veko. Solze se prena\u0161ajo na povr\u0161ino o\u010desa z majhnimi kanal\u010dki in prepre\u010dujejo su\u0161enje ro\u017eenice. Solze vsebujejo tudi snovi, ki se borijo proti oku\u017ebam. Solze pomagajo odplakniti vse dra\u017eilne snovi ali tujke, ki pridejo v stik z o\u010dmi.<\/p>\n

Notranji del o\u010desa ima tri komore, napolnjene s teko\u010dino. Sprednja komora se nahaja med ro\u017eenico in \u0161arenico. Majhna zadnja komora le\u017ei med \u0161arenico in sprednjo stranjo le\u010de. Velika steklasta komora, ki vsebuje bister \u017eele, zapolnjuje votlino za le\u010do in pred mre\u017enico. Le\u010do dr\u017ei na mestu vrsta pramenov, imenovanih suspenzorni ligamenti. Te se pritrdijo na ciliarno telo, strukturo, sestavljeno iz mi\u0161ic, vezivnega tkiva in krvnih \u017eil. Ciliarno telo izlo\u010da teko\u010dino, ki napolni sprednjo in zadnjo komoro.<\/p>\n

Kr\u010denje ciliarnih mi\u0161ic spremeni ukrivljenost le\u010de, <\/strong>kar omogo\u010da, da se slike predmetov na razli\u010dnih razdaljah fokusirajo na mre\u017enico. Svetloba vstopi v oko tako, da prehaja skozi ro\u017eenico in sprednjo komoro ter nato skozi zenico in le\u010do. Nato potuje skozi steklovino in ga sprejme mre\u017enica. Mre\u017enica je plast fotoreceptorskih celic, ki pretvarjajo svetlobo v elektri\u010dne impulze. Ti impulzi se nato prenesejo v mo\u017egane preko opti\u010dnih \u017eivcev.<\/p>\n\n

Kako vidijo psi v primerjavi z ljudmi?<\/h3>\n

Psi imajo na nekaterih podro\u010djih relativno slab vid v primerjavi z ljudmi. Psi so kratkovidni z zelo slabim prilagajanjem le\u010de. Akomodacija (prilagajanje) je proces, med katerim le\u010da spremeni obliko, da usmeri svetlobo na mre\u017enico. Le\u010da se pri psih slab\u0161e prilagaja, ker so ciliarne mi\u0161ice, ki spreminjajo obliko le\u010de, relativno \u0161ibke pri psih.<\/p>\n

Pasja mre\u017enica vsebuje majhno \u0161tevilo sto\u017e\u010dastih celic (\u010depkov), ki razlikujejo med modro, rumeno in sivo. Vendar pa pasja mre\u017enica nima fotoreceptorjev za rde\u010do in zeleno, zato je podobna mre\u017enici ljudi, ki so rde\u010de-zeleno barvno slepi. Medtem ko psi zaznavajo nekatere barve, se verjame, da je sposobnost zaznavanja odtenkov sive najpomembnej\u0161a funkcija sto\u017e\u010dastih celic. Psi lahko zaznajo stopnje svetlosti.<\/p>\n

Pozitivno je, da imajo psi velike zenice in \u0161iroko vidno polje, zaradi \u010desar so spretni pri sledenju premikajo\u010dim se predmetom. Psi imajo v mre\u017enici tudi veliko pali\u010dic, to so celice, ki zaznavajo svetlobo. Skupaj s sto\u017e\u010dastimi celicami, ki razlikujejo odtenke sive, pali\u010dice omogo\u010dajo psom, da zelo dobro vidijo v relativni temi. Psi imajo nekoliko slab\u0161o spospobnost zaznavanje globine in slab\u0161o sposobnost izostritve slike v primerjavi s \u010dlovekom. Poleg tega vse pomanjkljivosti vida, ki jih imajo psi, ve\u010d kot odli\u010dno nadomesti njihovi vrhunski sluh in vonj.<\/p>\n<\/p><\/div>\n\n

Ali psi vidijo barve in katere barve vidijo psi?<\/h3>\n

Psi vidijo barve vendar ne enako kot ljudje. Ljudje imamo receptorske celice (\u010depki), ki so zadol\u017eene za to, da vidimo barve. Pri ljudeh so te celice treh razli\u010dnih tipov kar nam daje mo\u017enost, da vidimo vse barve, ki jih pa\u010d poznamo. Receptorske celice, ki zaznavajo barve so ob\u010dutljive za zeleno, rde\u010do in modro svetlobo, zato ljudje vidimo vse te barve, vse kombinacije teh barv in vse intenzitete in odtenke teh barv.<\/p>\n

\u010ce imamo mi tri razli\u010dne tipe celic za zaznavanje barv, imajo psi le dva razli\u010dna tipa tak\u0161nih celic, kar pomeni, da je njihov svet manj barvit in vidijo zelo podobno kot ljudi z barvno slepoto. Posledi\u010dno je barvni spekter pri psih okrnjen in tako vidijo le naslednje barve: sivo rjavo, temno in svetlo rumeno, sivo rumeno, svetlo in temno modro.<\/p>\n

Iz tega vidika je ve\u010dina pasjih igra\u010d \u017eivih barv in celo flourescentnih barv, posebej pogoste so igra\u010de rde\u010de barve. Vse igra\u010de \u017eivih rde\u010dih barv psi vidijo kot \u010drno ali kot rjavo sivo, kar pomeni, da tak\u0161na igra\u010da res izstopa in pse bolj pritegne k igri. V\u0161e\u010d jih bodo tudi \u017eogice modre in rumene barve, saj jih bodo hitro na\u0161li in prepoznali v travi.<\/p>\n\n

\"ali
Psi vidijo barve, vendar je njihov svet manj pisan<\/figcaption><\/figure>\n\n

Zakaj \u017ee vrsto let velja prepri\u010danje, da psi vidijo le \u010drno \u2013 belo?<\/h3>\n

Zamisel, da psi vidijo le \u010drno-bele odtenke, je bila pripisana Willu Judyju, vse\u017eivljenjskemu ljubitelju psov, pisatelju in preteklemu zalo\u017eniku revije Dog Week. On naj bi bil prvi, ki je izjavil, da imajo psi slab vid. \u00bbVerjetno se jim ves zunanji svet zdi kot razli\u010dni odtenki \u010drne in sive,\u00ab je zapisal\u00a0Judy v svojem priro\u010dniku Training the Dog iz leta 1937. V \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja so drugi raziskovalci domnevali, da so edini sesalci, ki lahko zaznajo barvo, primati. Za te trditve je bilo zelo malo raziskav. Kljub temu je kmalu obveljalo dejstvo, da so na\u0161i pasji prijatelji barvno slepi. V kasnej\u0161ih letih so raziskovalci ugotovili, da psi vseeno vidijo barve, vendar manj barv kot ljudi.<\/p>\n\n

Kako se pasji vid \u0161e razlikuje od \u010dlove\u0161kega?<\/h3>\n

Pasji vid je precej druga\u010den od \u010dlove\u0161kega, ne samo po zaznavanju barv, temve\u010d tudi iz vidika vidnega polja. \u010clovek ima vidno polje cca. 180 stopinj, pes pa ima vidno polje okrog 250 stopinj. Nimajo vsi psi enakega vidnega polja, vidno polje je odvisno tudi od pasme psa predvsem zaradi oblike glave. Na\u010deloma velja pravilo, da dalj\u0161i kot je gobec psa, ve\u010dje je vidno polje.<\/p>\n

\u010ce se vam v\u010dasih zdi, da va\u0161 pes ne vidi na blizu \u2013 res je, ne vidi na blizu tako dobro kot \u010dlovek kadar je govora o stati\u010dnih predmetih. Pes te\u017eje prepozna stati\u010dne predmete, medtem ko premikajo\u010de predmete zaznavajo veliko bolj\u0161e kot ljudje.<\/p>\n\n

Kako vidijo psi pono\u010di?<\/h3>\n

Na kratko \u2013 veliko bolj\u0161e kot \u010dlovek. Mehanizmi, ki psu omogo\u010dajo, da zelo dobro vidi v temi:<\/p>\n