{"id":2964,"date":"2023-03-26T19:47:12","date_gmt":"2023-03-26T17:47:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kosmatincki.local\/?p=2964"},"modified":"2025-04-09T21:53:46","modified_gmt":"2025-04-09T19:53:46","slug":"gosenica-sprevodni-prelec","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.kosmatincki.si\/blog\/gosenica-sprevodni-prelec\/","title":{"rendered":"Sprevodni prelec: Gosenice nevarne za pse"},"content":{"rendered":"

Ali ste kdaj spomladi na sprehodu opazili nenavadno kolono gosenic, ki potuje po drevesu? To je sprevodni prelec<\/strong>, na pogled ljubka gosenica, ki pa je lahko smrtno nevarna za pse in druge hi\u0161ne \u017eivali. V dla\u010dicah, ki ji dajejo puhast videz, se skriva toksin, ki povzro\u010da alergijske reakcije tako pri \u017eivalih, kot tudi pri ljudeh. V spodnjem prispevku si lahko preberete nekaj dejstev o sprevodnem prelcu in zakaj je dobro, da se njegovim naravnim habitatom v spomladanskem \u010dasu izognete.<\/p>\n

Opis gosenice sprevodni prelec<\/h2>\n

Sprevodni prelec je pravzaprav metulj, ki pa ve\u010dino svojega \u017eivljenja pre\u017eivi v obliki gosenice. Poznamo dve vrsti prelcev: pinijev (ali borov) in hrastov sprevodni prelec. Obe vrsti izvirata iz toplej\u0161ih podnebnih obmo\u010dji: ju\u017ene Evrope in severne Afrike.<\/p>\n

\u017divijo v gnezdih, iz katerih se v zna\u010dilnih kolonah ali \u00bbsprevodih\u00ab odpravijo na hranjenje. Hranijo se z drevesnimi listi ali iglicami, zato v naravnih habitatih sprevodnega prelca velikokrat opazimo gole drevesne veje. Gosenice imajo strupene dla\u010dice, ki ob stiku s ko\u017eo ali sluznico povzro\u010dijo alergijsko reakcijo.<\/p>\n

Hrastov sprevodni prelec<\/strong><\/p>\n

Hrastov sprevodni prelec (Thaumatopoea processione<\/em>) ima premer kril 25 do 35 milimetrov. Njihova krila so rumenkasto siva, sam\u010dki imajo tri temne pre\u010dne proge. Samice na hrastovo lubje izle\u017eejo jaj\u010deca, iz katerih se konec marca ali za\u010detek aprila izle\u017eejo gosenice. Gosenice so aktivne od maja do sredine julija.<\/p>\n

Na njih moramo biti pozorni v spomladanskem \u010dasu in v za\u010detku poletja. Gosenice so modrosive s temno glavo in rde\u010dimi pegami, iz katerih \u0161trlijo strupene dla\u010dice. Ob strani je telo gosenice belkasto. Strup v dla\u010dicah ob stiku s ko\u017eo povzro\u010di bole\u010de vnetje. Gosenice so bolj aktivne pono\u010di in ob\u017eirajo hrastove liste in popke.<\/p>\n\n

\"Gosenica
Gosenica sprevodni prelec je ob stiku nevarna za pse, ma\u010dke in ljudi<\/figcaption><\/figure>\n\n

Pinijev ali borov sprevodni prelec<\/strong><\/p>\n

Pinijev sprevodni prelec (Thaumetopoea pityocampa<\/em>) so v Sloveniji prvi\u010d opazili leta 1904 na Krasu v borih, cedrih in macesnih. Samica izle\u017ee jaj\u010deca iz njih pa se avgusta izle\u017eejo gosenice, zato moramo na njih biti pozorni pozno poleti.<\/p>\n\n

\u017divljenjski krog gosenice nevarne za pse<\/h3>\n

Sprevodni prelec na poti do odraslega metulja \u010daka kar nekaj preobrazb. Iz jaj\u010dec na drevju hrasta ali v borovcih, se spomladi (hrastov sprevodni prelec) ali pozno poleti (pinijev sprevodni prelec) izle\u017eejo li\u010dinke, bolj znane pod imenom gosenice. Gosenice \u017eivijo pribli\u017eno \u0161est mesecev in v tem \u010dasu zgradijo gnezda ter se premikajo v zna\u010dilnih kolonah.<\/p>\n

Po \u0161estih mesecih \u017eivljenja zapustijo gnezdo in se, zopet v zna\u010dilni koloni, spustijo na tla, kjer se zabubijo. V\u010dasih se zakopljejo nekoliko pod zemljo in tam ustvarijo bubo. Iz bube se razvijejo odrasli metulji, ki \u017eivijo le dva do tri dni. Hitro se parijo in odlagajo jaj\u010deca na hrastovih drevesih in v borovcih. Iz njih se razvijejo li\u010dinke in \u017eivljenjski cikel je sklenjen.<\/p>\n\n

\"\u017divljenjski
\u017divljenjski krog gosenice sprevodni prelec ima 4 faze<\/figcaption><\/figure>\n\n

Zakaj je gosenica Sprevodni prelec nevarna za pse?<\/h3>\n

Gosenice sprevodnega prelca predstavljajo nevarnost za radovedne hi\u0161ne ljubljen\u010dke, zlasti za radovedne pse. Gosenice so namre\u010d pokrite z na tiso\u010d dla\u010dicami (pribli\u017eno 630 000!), v konicah katerih se nabira toksin taumetopoein<\/strong>, dra\u017ee\u010da beljakovina, ki povzro\u010da dermatitis in urtikarijo (koprivnica), v\u010dasih pa tudi respiratorne te\u017eave. Odrasle gosenice s kr\u010denjem mi\u0161ic dla\u010dice odvr\u017eejo na katerem koli mestu.<\/p>\n

Ko va\u0161 ku\u017ea zagleda zanimivo premikajo\u010do se kolono in jo za\u010dne raziskovati s svojim smr\u010dkom, se gosenice po\u010dutijo ogro\u017eene, zato odvr\u017eejo dla\u010dice s toksinom, kar lahko pri ku\u017eku povzro\u010di hudo alergijsko reakcijo. Prav tako lahko va\u0161 ljubljen\u010dek pride v stik z dla\u010dicami, ki so jih gosenice predhodno odvrgle, zaradi kak\u0161nega drugega neznanega razloga. Prav tako se lahko pojavijo te\u017eave tudi zaradi strupenih dla\u010dic, ki jih prena\u0161a veter.<\/p>\n\n

Ali lahko prepre\u010dimo, da bi pri\u0161lo do stika z gosenico?<\/h3>\n

Gosenice spomladi opazite na hrastovem drevju, pozno poleti pa na borovcih, zato opazujte, kak\u0161no je drevje na lokaciji, kjer sprehajate psa \u2013 pametno je, da preverite ali je va\u0161a stalna sprehajalna pot naravni habitat sprevodnega prelca. \u010ce ga sprehajate po parku ali gozdu, kjer so ve\u010dinoma velika hrastova drevesa, bodite v spomladanskih mesecih bolj previdni.<\/p>\n

\u010ce veste, da va\u0161 ku\u017ea na sprehodu rad raziskuje po tleh in ga vozite po naravnem habitatu gosenice, je priporo\u010dljivo, da imate psa pod nadzorom s povodcem. Gosenice se najraje gibljejo pono\u010di in na splo\u0161no v hladnej\u0161ih urah, zato se izogibajte sprehajanju v tem \u010dasu.<\/p>\n

Znaki, ki opozarjajo na populacijo sprevodnega prelca so:<\/p>\n