{"id":3561,"date":"2024-04-03T12:25:04","date_gmt":"2024-04-03T10:25:04","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kosmatincki.local\/?p=3561"},"modified":"2026-03-20T12:00:58","modified_gmt":"2026-03-20T11:00:58","slug":"zoonoze","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.kosmatincki.si\/blog\/zoonoze\/","title":{"rendered":"Zoonoze: Ku\u017ene bolezni doma\u010dih \u017eivali"},"content":{"rendered":"

Na\u0161i ljubljen\u010dki nas pogosto spremljajo na vsakem koraku, odprta pa jim niso le vrata do na\u0161ih src, temve\u010d tudi tista do na\u0161ih domov. Skupno bivanje z doma\u010dimi \u017eivalmi predstavlja mo\u017enost prenosa razli\u010dnih ku\u017enih bolezni (zoonoze)<\/strong> z \u017eivali na ljudi in tudi obratno.<\/p>\n

Seveda to ne pomeni, da na\u0161e \u017eivali predstavljajo biolo\u0161ko nevarnost ter da je bivanje z njimi tvegano; dobro pa je, da se zavedamo, da nekatere bolezni in paraziti obstajajo, se pojavljajo tudi pri nas ter da se je pred njimi mo\u017eno obvarovati z razli\u010dnimi, dostopnimi ukrepi. V tem \u010dlanku smo se zato posvetili tematiki o ku\u017enih boleznih doma\u010dih \u017eivali, zbrali in opisali nekaj najbolj pogostih ter dodali nekaj nasvetov, kako se zoonozam lahko izognemo.<\/p>\n\n

Kaj so zoonoze?<\/h2>\n

Zoonoze so bolezni, ki se pojavljajo tako pri \u017eivalih kot tudi pri ljudeh in se lahko na razli\u010dne na\u010dine prena\u0161ajo z \u017eivali na \u010dloveka ter obratno. Antropozoonoza je bolezen, ki se primarno pojavlja pri ljudeh in se lahko prenese na \u017eival, nasprotno pa je zooantroponoza bolezen, ki se primarno pojavlja pri \u017eivalih in se lahko prenese na \u010dloveka. Gre torej za veliko skupino ku\u017enih bolezni, katerih povzro\u010ditelji so lahko virusi, bakterije, glivice in paraziti.<\/p>\n

Povzro\u010dajo lahko vse od blagih, neznatnih oku\u017eb, do huj\u0161ih, resnej\u0161ih bolezni, ki zahtevajo zdravljenje in hospitalizacijo. Zavedati se je treba, da mnogi povzro\u010ditelji ku\u017enih bolezni za odrasle, zdrave ljudi, pogosto niso problemati\u010dni, saj jih na\u0161 imunski sistem premaga. Zapleti se lahko pojavijo, kadar v stik s temi povzro\u010ditelji pridejo majhni otroci, starej\u0161i ljudje in imunsko oslabele osebe. Ker v skupnih gospodinjstvih poleg \u017eivali pogosto bivajo tudi omenjene osebe, se je potrebno dr\u017eati dolo\u010denih ukrepov, da do oku\u017eb tako pri \u017eivalih kot tudi pri ljudeh, sploh ne pride.<\/p>\n<\/p><\/div>\n\n

\"Zoonoze
Zoonoze so skupina bolezni, ki se prena\u0161ajo med \u017eivalmi in \u010dlovekom<\/figcaption><\/figure>\n\n

Kako se bolezen obi\u010dajno prena\u0161a?<\/h3>\n

Bolezni se lahko prena\u0161ajo na razli\u010dne na\u010dine. Nekatere izmed njih se prena\u0161ajo direktno z \u017eivali na \u010dloveka; preko vdihanega zraka, fekalno-oralne poti, telesnih teko\u010din. Tak\u0161na so na primer glivi\u010dna obolenja, ki se z \u017eivali na \u010dloveka prenesejo kontaktno, preko trosov gliv. Druge pa se prena\u0161ajo indirektno, preko prena\u0161alcev, ki jim pravimo vektorji. Primer vektorsko prenosljive bolezni je na primer klopni meningoencefalitis, ki se prena\u0161a z ugrizom oku\u017eenega klopa. Vektor je v tem primeru torej klop. Drugi vektorji so lahko \u0161e komarji, muhe, bolhe, glodavci.<\/p>\n\n

Zoonoze: Najpogostej\u0161e s katerimi se sre\u010dujemo<\/h2>\n

Giardia<\/strong><\/p>\n

Giardia<\/strong><\/a> (Giardia intestinalis) je enoceli\u010dni organizem, ki parazitira v tankem \u010drevesu in spada med pogoste zoonoze. \u017divali se oku\u017eijo tako, da v organizem vnesejo ciste, ki so infektivna oblika Giardie in lahko v okolju brez gostitelja pre\u017eivijo ve\u010d mesecev, v organizmu gostitelja pa se iz cist prelevijo v vegetativno obliko, imenovano trofozoit. Ti se nato v zelo kratkem \u010dasu mo\u010dno namno\u017eijo v tankem \u010drevesu in povzro\u010dajo gastrointestinalne te\u017eave, ki se ka\u017eejo kot obilna, vodena driska, bruhanje, napenjanje in kr\u010di.<\/p>\n

Oku\u017eene \u017eivali z iztrebki izlo\u010dajo infektivne ciste in tako se bolezen \u0161iri naprej. Oku\u017eba z zna\u010dilnimi klini\u010dnimi znaki se razvije predvsem pri \u017eivalih, ki imajo \u017ee predhodno razdra\u017eeno ali oslabljeno sluznico \u010drevesja, oslabljen imunski sistem zaradi dolo\u010denih zdravil, konstantnega stresa, alergij ali intoleranc, ter pri mladih \u017eivalih, kjer se imunski sistem \u0161e razvija. Ob neustrezni higieni pa se lahko Giardia prenese tudi na \u010dloveka, kjer povzro\u010da podobne simptome kot pri oku\u017eenih \u017eivalih.<\/p>\n\n

Dermatofitoze: mikrosporija in trihofitija<\/strong><\/p>\n

Obe omenjeni bolezni povzro\u010dajo glive iz rodov Microsporum in Trichophyton in spadata med pogoste zoonoze. Pri \u017eivalih povzro\u010dajo srbe\u010da, brezdla\u010dna mesta, ki jih najdemo predvsem na podro\u010dju glave, lahko pa so klini\u010dni znaki mikrosporije ali trihofitoze popolnoma prikriti, kar je za \u0161irjenje oku\u017ebe \u0161e bolj nevarno. Oku\u017eba se \u0161iri preko trosov gliv, zato je pri obolelih \u017eivalih izjemno pomembna redna higiena bivalnih prostorov. Obolelim ljudem se na ko\u017ei pojavi eden ali ve\u010d srbe\u010dih izpu\u0161\u010dajev, zna\u010dilne okrogle oblike. Zaradi prepre\u010devanje \u0161irjenja dermatofitoz je pomembno takoj\u0161nje zdravljenje z antimikoti\u010dnimi sredstvi ter prekritje izpu\u0161\u010dajev, tako da se trosi ne morejo \u0161iriti v okolico.<\/p>\n\n

Toksoplazmoza<\/strong><\/p>\n

Toksoplazmoza je bolezen, ki jo povzro\u010da parazit Toxoplasma gondii. Ljudje se najpogosteje oku\u017eijo ob prehranjevanju s termi\u010dno nezadostno obdelanim mesom ali pa pri rokovanju z ma\u010djimi iztrebki, saj so ma\u010dki kon\u010dni gostitelji tega parazita. Pri odraslih, zdravih ljudeh oku\u017eba ne povzro\u010da ve\u010djih te\u017eav, nasprotno pa je lahko sre\u010danje s tem parazitom zelo tvegano za nose\u010dnice, saj lahko oku\u017eba privede do odmrtja plodu. Da se toksoplazmozi izognemo, je potrebna ustrezna higiena ob rokovanju z ma\u010djimi iztrebki, nose\u010dnicam pa se \u010di\u0161\u010denje ma\u010djih strani\u0161\u010d odsvetuje. Pomembna je tudi zadostna toplotna obdelava mesa pred u\u017eivanjem.<\/p>\n\n

Listerioza<\/strong><\/p>\n

To bolezen povzro\u010da bakterija Listeria monocytogenes, ki je zelo raz\u0161irjena v okolju, z njo pa so lahko kontaminirana tudi \u017eivila, kot so na primer surovo mleko, meso, sir, zelenjava in sadje. Do oku\u017ebe zato najpogosteje pride prav z zau\u017eitjem termi\u010dno neobdelanih \u017eivil, v nekaterih primerih pa se oku\u017eba prena\u0161a tudi z neposrednim stikom z oku\u017eeno \u017eivaljo. Bakterija povzro\u010da klini\u010dne znake, ki so podobni gripi, pri imunsko \u0161ibkej\u0161ih posameznikih pa se lahko razvije te\u017eja oblika bolezni, ki povzro\u010da vnetje mo\u017eganskih ovojnic, gnojna vnetja notranjih organov ter splav pri nose\u010dnicah. Najbolj\u0161a preventiva je ustrezna higiena ter zadostna termi\u010dna obdelava \u017eivil.<\/p>\n\n

Leptospiroza<\/strong><\/p>\n

Leptospirozo povzro\u010da pali\u010dasta bakterija Leptospira interrogans, ki se prena\u0161a z urinom oku\u017eenih \u017eivali in ljudi (spada med zoonoze). V\u010dasih so to bolezen imenovali tudi mi\u0161ja mrzlica<\/strong>, saj so prav mali glodavci glavni rezervoar bolezni. Leptospira<\/strong><\/a> pogosto izbruhne ob de\u017eevnem vremenu, saj bakteriji ustreza vla\u017eno okolje ter stoje\u010de vode, ljudje pa se oku\u017eijo preko po\u0161kodovane ko\u017ee ali preko intaktnih sluznic (z zau\u017eitjem in vdihovanjem). Klini\u010dni znaki so zelo podobni gripi, v huj\u0161ih primerih pa lahko pride do odpovedi ledvic, zlatenice in v nekaterih primerih celo do smrti. Od doma\u010dih \u017eivali so za leptospirozo zelo dovzetni psi; obolenje pa lahko prepre\u010dimo z rednim cepljenjem proti leptospirozi. Psom prav tako ne dovolimo piti iz stoje\u010dih lu\u017e in mlak.<\/p>\n\n

\"Ku\u017ene
7 najpogostej\u0161ih zoonoz<\/figcaption><\/figure>\n\n\n

Klopne bolezni<\/strong><\/p>\n

Klopi so nosilci mnogih bolezni, ki se lahko prenesejo z \u017eivali na \u010dloveka ter obratno; pravimo, da so vektorji. Z ugrizom oku\u017eene \u017eivali namre\u010d v svoj organizem vnesejo patogene, ki jih nato prenesejo na naslednjo \u017ertev. Dve najbolj pogosti klopno prenosljivi bolezni<\/strong><\/a> v na\u0161em okolju sta borelioza ali lymska bolezen ter klopni meningoencefalitis. Boreliozo pri \u010dloveku prepoznamo po zna\u010dilni rde\u010dini, ki se \u0161iri po ko\u017ei v obliki kolobarja, kar je zgolj za\u010detna faza bolezni. \u010ce v tej fazi ne postopamo, se bolezen razvije in prizadane \u0161tevilne organe. Pri psih ta bolezen najpogosteje prizadane sklepe.<\/p>\n

Klopni meningoencefalitis pa se poleg vboda oku\u017eenega klopa prena\u0161a tudi z vnosom nepasteriziranega mleka ali mle\u010dnih izdelkov, narejenih iz mleka oku\u017eene \u017eivine. Bolezen najprej poteka kot nezna\u010dilna vro\u010dina, kasneje pa se razvijejo znaki prizadetosti osrednjega \u017eiv\u010devja. To bolezen uspe\u0161no prepre\u010dujemo z za\u0161\u010ditnim cepljenjem. Nasploh je pri vseh klopno prenosljivih boleznih izjemnega pomena preventiva, ki temelji na prepre\u010devanju samega vboda klopa; redno pregledovanje ko\u017ee, svetla obla\u010dila v gozdu, izogibanje endemi\u010dnim podro\u010djem ter redna uporaba repelentov ter sredstev proti parazitom<\/strong><\/a> pri doma\u010dih ljubljencih. V kolikor do vboda klopa vseeno pride, le tega \u010dim prej odstranimo.<\/p>\n\n

\u010crevesni zajedavci<\/strong><\/p>\n

Od \u010drevesnih parazitoz, ki jih prena\u0161ajo \u017eivali, se pri \u010dloveku pojavljata glistavost ali toksokarioza ter trakuljavost. Glistavost povzro\u010da pasja glista Toxocara canis, ki se naseli v tankem \u010drevesju gostitelja. Najbolj dovzetni so za oku\u017ebo otroci, ki zau\u017eijejo jaj\u010deca glist. Trakuljavost povzro\u010data pri \u010dloveku dve trakulji- svinjska in goveja, mo\u017ena pa je tudi oku\u017eba s pasjo trakuljo, vendar v tem primeru \u010dlovek ni kon\u010dni, temve\u010d vmesni gostitelj.<\/p>\n

Oku\u017eba pri \u010dloveku se zgodi predvsem zaradi u\u017eivanja toplotno neustrezno obdelanega mesa oku\u017eene govedi in pra\u0161i\u010dev. \u010crevesni zajedavci povzro\u010dajo bole\u010dine v trebuhu, neje\u0161\u010dnost, huj\u0161anje, glavobol in slabokrvnost. Najbolj\u0161a preventiva je redna uporaba sredstev proti notranjim parazitom<\/strong><\/a> pri doma\u010dih \u017eivalih, ustrezna toplotna obdelava mesa ter izogibanje surovim mesnim izdelkom (biftek, suhe mesnine). Ve\u010d o glistah in trakuljah preberi v samostojnem prospevku: Gliste pri psu, trakulja pri psu in ostali notranji zajedavci<\/strong><\/a>.<\/p>\n\n

Kaj lahko naredimo, da se oku\u017ebam izognemo?<\/h3>\n

Da bi se lahko oku\u017ebam z zgoraj opisanimi boleznimi kar najbolj uspe\u0161no izognili, je potrebno vsaj osnovno poznavanje le-teh. \u010ce poznamo primarne poti \u0161irjenja dolo\u010dene bolezni, se lahko dr\u017eimo nekaterih ukrepov, ki pripomorejo k zajezitvi \u0161irjenja ali ga celo prepre\u010dijo. Pomembna je seveda tudi dosledna higiena rok, saj se prav na dlaneh zadr\u017euje precej\u0161nja koli\u010dina mikroorganizmov.<\/p>\n

Ker veliko zoonoz prena\u0161ajo vektorji, se je treba poslu\u017eevati ukrepov, s katerimi vektorje odstranjujemo iz okolja. Med osnovne ukrepe pri prepre\u010devanju oku\u017eb sodita tudi preventivno za\u0161\u010ditno cepljenje doma\u010dih \u017eivali proti dolo\u010denim boleznim in redna uporaba sredstev proti zunanjim in notranjim parazitom. S tem namre\u010d svoje ljubljen\u010dke zavarujemo pred omenjenimi boleznimi, hkrati pa prepre\u010dimo tudi prenos teh bolezni na ljudi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Na\u0161i ljubljen\u010dki nas pogosto spremljajo na vsakem koraku, odprta pa jim niso le vrata do na\u0161ih src, temve\u010d tudi tista do na\u0161ih domov. Skupno bivanje z doma\u010dimi \u017eivalmi predstavlja mo\u017enost prenosa razli\u010dnih ku\u017enih bolezni (zoonoze) z \u017eivali na ljudi in tudi obratno. Seveda to ne pomeni, da na\u0161e \u017eivali predstavljajo biolo\u0161ko nevarnost ter da je […]<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":5056,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-3561","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-psi-zdravje"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kosmatincki.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3561","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kosmatincki.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kosmatincki.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kosmatincki.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kosmatincki.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3561"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.kosmatincki.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3561\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7568,"href":"https:\/\/www.kosmatincki.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3561\/revisions\/7568"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kosmatincki.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5056"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kosmatincki.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3561"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kosmatincki.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3561"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kosmatincki.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3561"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}