Simptomi, ki spremljajo bolezen<\/h2>\n
Najbolj o\u010diten znak sive mrene je motna, belkasta, sivkasta ali modrikasta sprememba v o\u010desu. Lastniki pogosto opazijo, da oko ni ve\u010d prozorno ali da se v sredini o\u010desa pojavi \u201cmeglica\u201d. Poleg vidne motnosti se lahko pojavijo tudi vedenjski znaki slab\u0161ega vida:<\/p>\n
- \n
- Pes se za\u010dne zaletavati v pohi\u0161tvo, vrata ali predmete, predvsem v slab\u0161i svetlobi. Postane previdnej\u0161i pri hoji po stopnicah, nerad ska\u010de na kav\u010d ali iz avta, te\u017eje najde igra\u010do ali posodico, lahko se hitreje prestra\u0161i, \u010de se mu pribli\u017eamo s strani. Nekateri psi postanejo bolj negotovi na sprehodih, drugi pa se zelo dobro prilagodijo, \u0161e posebej \u010de slab\u0161anje vida poteka postopoma.<\/li>\n
- Pri napredovali sivi mreni se lahko pojavijo tudi dodatne te\u017eave, kot so rde\u010de oko, solzenje, me\u017eikanje, ob\u010dutljivost na svetlobo ali bole\u010dina. Ti znaki lahko ka\u017eejo na vnetje oziroma zaplete in zahtevajo veterinarski pregled. Zgodnji pregled je zelo priporo\u010dljiv, ker imajo lahko psi s katarakto tudi druge o\u010desne te\u017eave, ki vplivajo na zdravljenje in prognozo.<\/li>\n<\/ul>\n
\u00a0Ali so dolo\u010dene pasme bolj podvr\u017eene, kako vpliva spol, starost in \u017eivljenjski slog<\/h3>\n
Pri nekaterih pasmah<\/strong> je tveganje za nastanek sive mrene ve\u010dje zaradi dedne nagnjenosti. Med pasmami, pri katerih se katarakta pogosteje omenja, so na primer koder, koker \u0161panjel, bostonski terier<\/a>, sibirski haski, labradorec<\/a>, zlati prina\u0161alec<\/a>, \u0161navcer, bichon fris\u00e9, zahodnovi\u0161avski beli terier in nekatere druge pasme. To ne pomeni, da bo vsak pes teh pasem zbolel, ampak da je pri njih smiselno ve\u010d pozornosti nameniti o\u010desnemu zdravju.<\/p>\n
Starost<\/strong> ima pomembno vlogo, saj se tveganje za o\u010desne spremembe z leti pove\u010duje. Vendar katarakta ni izklju\u010dno bolezen starej\u0161ih psov. Dedne oblike se lahko pojavijo \u017ee pri mladih psih, diabeti\u010dna katarakta pa se lahko razvije pri psu katerekoli starosti, \u010de ima sladkorno bolezen.<\/p>\n
Spol<\/strong> sam po sebi obi\u010dajno ni glavni dejavnik tveganja. Pomembnej\u0161i so genetika, presnovne bolezni, starost, po\u0161kodbe in splo\u0161no zdravstveno stanje psa.<\/p>\n
\u017divljenjski slog<\/strong> lahko vpliva posredno. Pes z urejeno telesno te\u017eo, kakovostno prehrano, rednimi veterinarskimi pregledi in dobro nadzorovanimi kroni\u010dnimi boleznimi ima bolj\u0161e mo\u017enosti, da se te\u017eave odkrijejo zgodaj. Pri diabeti\u010dnih psih je urejanje krvnega sladkorja posebno pomembno, saj lahko dobra kontrola bolezni upo\u010dasni razvoj zapletov, \u010deprav tudi dobro vodeni diabeti\u010dni psi lahko s\u010dasoma razvijejo katarakto.<\/p>\n
![\"Katarakta](\"https:\/\/www.kosmatincki.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/katarakta-pri-psu.jpg\")
Sive mrena pri psih se ka\u017ee kot motnost o\u010di, sivkasta ali bela barva o\u010di<\/figcaption><\/figure>\n\n Ali lahko razvoj bolezni prepre\u010dimo?<\/h2>\n
Vseh oblik sive mrene ni mogo\u010de prepre\u010diti. \u010ce je vzrok dedna nagnjenost, starost ali prirojena sprememba, popolne preventive pogosto ni. Kljub temu lahko lastnik veliko naredi za zgodnje odkrivanje in zmanj\u0161anje tveganja za zaplete. Najpomembnej\u0161i preventivni ukrepi so redni veterinarski pregledi, spremljanje sprememb na o\u010deh, pravo\u010dasno zdravljenje o\u010desnih vnetij in po\u0161kodb ter nadzor kroni\u010dnih bolezni, predvsem sladkorne bolezni. Pri psih z diabetesom je pomembno dosledno upo\u0161tevati navodila veterinarja glede inzulina, hranjenja, gibanja in kontrolnih pregledov.<\/p>\n
Pomaga tudi splo\u0161na skrb za zdravje: kakovostna prehrana, primerna telesna te\u017ea, redno gibanje, za\u0161\u010dita o\u010di pred po\u0161kodbami in previdnost pri igri v gostem grmovju, visoki travi ali okolju, kjer si pes lahko po\u0161koduje oko. Prehranska dopolnila ali kapljice so lahko v pomo\u010d (v dolo\u010denih primerih upo\u0161asnijo razvoj bolezni), ne moremo pa pri\u010dakovati popolno izkoreninjenje bolezni. Za napredovale katarakte, ki pomembno motijo vid, je zdravljenje izbora operacija, pri kateri se motna le\u010da odstrani.<\/p>\n\n
Siva mrena pri psih: Diagnoza in zdravljenje<\/h2>\n
Diagnozo postavi veterinar z o\u010desnim pregledom. Pri sumu na katarakto je pogosto priporo\u010dljiv pregled pri veterinarskem oftalmologu, saj je treba oceniti ne samo le\u010do, ampak tudi druge o\u010desne strukture, vklju\u010dno z mre\u017enico. To je pomembno zato, ker operacija sive mrene psu pomaga le, \u010de je mre\u017enica dovolj zdrava, da lahko po odstranitvi motne le\u010de sprejema vidne dra\u017eljaje.<\/p>\n
Pregled lahko vklju\u010duje oceno vida, pregled z o\u010desnimi instrumenti, merjenje o\u010desnega tlaka, pregled o\u010desnega ozadja, ultrazvok o\u010desa in elektroretinografijo, s katero se oceni delovanje mre\u017enice. Ob sumu na sladkorno bolezen so potrebne tudi krvne in urinske preiskave. Zdravljenje je odvisno od vzroka, stopnje katarakte, splo\u0161nega zdravja psa in morebitnih zapletov. Pri zgodnjih oblikah, ki ne motijo vida, veterinar lahko priporo\u010di spremljanje. \u010ce je prisotno vnetje, se uporabljajo zdravila za nadzor vnetja in bole\u010dine, vendar ta zdravila sive mrene ne odstranijo.<\/p>\n
Edina metoda, ki lahko pri napredovali katarakti povrne vid, je kirur\u0161ka odstranitev motne le\u010de. Najpogosteje se uporablja postopek fakoemulzifikacije, pri katerem se motna le\u010da razbije in odstrani, pogosto pa se vstavi umetna le\u010da. Uspe\u0161nost operacije je pri primerno izbranih pacientih obi\u010dajno visoka, vendar je odvisna od stanja o\u010desa, prisotnosti vnetja, zdravja mre\u017enice, trajanja bolezni in splo\u0161nega zdravstvenega stanja psa.<\/p>\n
Po operaciji je potrebna dosledna nega: kapljice, kontrolni pregledi, za\u0161\u010ditni ovratnik in omejevanje aktivnosti po navodilih veterinarja. Lastnik mora biti pripravljen na natan\u010dno izvajanje navodil, saj je pooperativna oskrba zelo pomembna za uspeh zdravljenja.<\/p>\n\n
Nasveti, kako \u017eiveti s psom s sivo mreno<\/h2>\n
Pes s sivo mreno lahko ob pravilni oskrbi \u017eivi kakovostno \u017eivljenje, tudi \u010de je njegov vid slab\u0161i ali \u010de oslepi. Psi se mo\u010dno zana\u0161ajo na voh, sluh, rutino in prostorski spomin, zato se pogosto presenetljivo dobro prilagodijo. Doma ne premikajte pohi\u0161tva po nepotrebnem. Pes si zapomni razporeditev prostora. \u010ce pogosto premikamo stole, mize, le\u017ei\u0161\u010da ali posode, mu ote\u017eimo orientacijo.<\/p>\n
Za\u0161\u010ditite nevarna mesta. Stopnice, ostri robovi, balkoni, bazeni in odprte terase naj bodo varni. Pri slabovidnem psu so otro\u0161ke ograjice, preproge proti drsenju in jasne poti po stanovanju zelo koristne. Na sprehodih uporabljajte povodec. Tudi \u010de je pes vajen hoje brez povodca, ga lahko slab\u0161i vid hitreje spravi v nevarnost. Ne vidi dobro kolesarjev, avtomobilov, robnikov, lukenj ali drugih psov.<\/p>\n
Uporabljajte glasovne signale. Besede, kot so \u201cstop\u201d, \u201cpo\u010dasi\u201d, \u201cstopnica\u201d, \u201clevo\u201d, \u201cdesno\u201d ali \u201cpazi\u201d, lahko psu zelo pomagajo. Pomembno je, da so ukazi vedno enaki in izre\u010deni mirno. Ne pribli\u017eujte se mu nenadoma. Slabovidnega psa najprej pokli\u010dite po imenu ali se mu pribli\u017eajte tako, da vas sli\u0161i. Nenaden dotik ga lahko prestra\u0161i. Ohranite rutino. Hranjenje, sprehodi, po\u010ditek in igra naj bodo \u010dim bolj predvidljivi. Rutina psu daje ob\u010dutek varnosti.<\/p>\n
Poskrbite za kakovostno prehrano<\/strong><\/a>. Prehrana naj bo uravnote\u017eena, primerna starosti, aktivnosti in zdravstvenemu stanju psa. Pri diabeti\u010dnih psih je prehrana del zdravljenja, zato mora biti usklajena z veterinarjem. Stabilen re\u017eim hranjenja je pri sladkorni bolezni<\/strong> posebno pomemben.Vzdr\u017eujte primerno telesno te\u017eo. Prekomerna telesna te\u017ea pove\u010duje tveganje za \u0161tevilne zdravstvene te\u017eave in ote\u017ei gibanje, zlasti pri slabovidnem ali starej\u0161em psu.<\/p>\n
Nega o\u010di naj bo ne\u017ena. O\u010di in okolico o\u010di redno opazujte. \u010ce opazite rde\u010dino, izcedek, me\u017eikanje, bole\u010dino, drgnjenje o\u010di ali nenadno poslab\u0161anje vida, obi\u0161\u010dite veterinarja. Ne uporabljajte \u010dlove\u0161kih kapljic ali doma\u010dih pripravkov. Za splo\u0161no nego in \u010di\u0161\u010denje lahko uporabljate fiziolo\u0161ko raztopino za o\u010di, ali \u0161e bolj\u0161e Canis Extra kapljice za nego o\u010di<\/strong><\/a>, ki so sestavljene iz fiziolo\u0161ke raztopine, smetlike in ro\u017ene vode.<\/p>\n