Zasuk želodca pri psu – Simptomi, vzroki in prva pomoč

Zasuk želodca pri psu ali torzija želodca je povečanje (dilatacija) želodca, ki ji lahko sledi delni ali popolni zasuk želodca. Bolezen lahko prizadene pse vseh velikosti in pasem, posebej dovzetne pa so pasme z globljim prsnim košem, pri tem pa starost in spol psa ne igrata večje vloge. Sindrom zasuka želodca je po statistikah vseeno pogostejši pri srednje starih ali starih psih. Preberite kako se izogniti zasuku želodca pri psu in kako prepoznati znake in simptome, ki lahko vodijo v zasuk želodca. Preberite tudi, kako hrana za pse vpliva na zasuk želodca in kako psu pomagati pri okrevanju po zasuku želodca.

Obračanje želodca je življensko ogožajoče stanje, ki potrebuje takojšno veterinarsko pomoč. Ukrepati moramo izjemno hitro, tako ko opazimo simptome, saj je v veliko primerih veterinarska pomoč neučinkovita. Iz tega razloga, ker je smrtnost psov z zasukom želodca velika, je najbolj varna pot, da že preventivno s hrano in ustreznim življenjskim tempom, poskrbite, da do zasuka ne pride.

 

Zasuk želodca pri psu – Znaki torzije in pomoč pri okrevanju

Dilatacijo in zasuk želodca pri psu = GDV (gastrična dilatacija z volvulusom), je urgentno stanje in zelo resno stanje, pri katerem je ključnega pomena takojšnje ukrepanje. Umrljivost pri psih, ki jih zdravijo veterinarji je do 45%. Odločilna elementa za uspešno zdravljenje sta hitro prepoznavanje bolezenskega stanja in ustrezna preventiva, ki preprečuje, da bi prišlo do zasuka želodca.

Do dilatacije (povečanje želodca) pride, ko se plini, tekočina ali izločki kopičijo znotraj želodca in ga ne morejo zapustiti. Stanje se hitro slabša ko povečan in zasukan želodec pritiska na žile in s tem zmanjša pretok krvi do vseh vitalnih organov. Raziskave kažejo, da se pri 40% psov, ki utrpi zasuk želodca pojavi še srčna aritmija, ki lahko povzroči smrt tudi nekaj tednov ali mesecev po zasuku želodca.

Ločimo dve vrsti napihnjenega, povečanega želodca:

  • Enostavna dilatacija: želodec psa je napolnjen z zrakom ali s hrano, ki vre. Želodec v tem stanju ne spremeni svoje pozicije (torej, ne pride do zasuka želodca). Za »prenažrtje« je značilno, da je želodec v normalnem položaju, a je prekomerno razširjen zaradi zaužitja velike količine hrane. Psi v tem primeru sami izbruhajo hrano iz želodca.
  • Akutna dilatacija z zasukom želodca: želodec se nenadzorovano in obsežno širi, kar pripelje do delnega ali popolnega zasuka želodca. Želodec pritiska na pljuča in zmanjša prekrvavitev.

 

Zasuk želodca pri psu – Znaki in simptomi

Pogosto se bolezen pojasnjuje z mehaničnim obratom želodca. Po obroku, ko je želodec obremenjen s težje prebavljivo vsebino, se lahko zaradi nenadnega skoka med igro želodec zavrti v točki, kjer požiralnik prehaja skozi trebušno prepono, kar privede do zasuka. To zablokira tako vhod kot izhod želodca, zato plini, ki nastajajo, ne morejo ven, pač pa napihnejo želodec. Plini v zmernih količinah nastajajo v želodcu in črevesju vsak dan.

Do dilatacije (napihnjenega, povečanega želodcu) pride zaradi prevelike akumulacije plinov v želodcu, ki se ne morejo izločiti. Posledično se želodec obrne za 90°, kjer je požiralnik še prehoden ali pa za 180° in več, kjer je požiralnik popolnoma neprehoden in je nujna operacija. Povečan želodec pritiska na pljuča, kar povzroči hitrejše in plitvo dihanje.

Pri zasuku želodca lahko pride tudi do stisnjenja in pretrganja žil v trebušni votlini, kar lahko povzroči odmrtje organov, predvsem želodca. Zaradi manjšega pretoka krvi pride do nepravilnega srčnega utripa. Stena žil se poškoduje in stanjša, kar privede do vhoda toksinov in posledično do zastrupitve krvi. Takšno stanje povzroči šok, komo in pogin v 6-12 urah po začetku, pri nekaterih celo prej.

Zasuk želodca se pogosteje pojavlja pri psih velikih pasem, kot so bernski planšar, nemški ovčar, bernardinec, weimaranec, irski seter, gordonov seter, doga, doberman, zlati prinašalec, labradorec, bokser… Seveda pa lahko pride do zasuka želodca tudi pri srednjih in manjših pasmah in celo pri mačkah.

 

Zasuk želodca pri psih shema
Shema kako pride do sindroma zasuka želodca

 

Dejavniki tveganja za zasuk želodca

  • možnost za nastanek zasuka želodca se povečuje s starostjo psa,
  • po statistikah je zasuk želodca pogostejši pri pasemskih psih,
  • vpliv genetske predispozicije
  • večje pasme psov so bolj podvržene zasuk želodca,
  • hranjenje enkrat na dan v obliki velikega obroka poveča tveganje za zasuk želodca,
  • vrsta in sestava prehrane za psa
  • stres pri psih povečuje tvegane za zasuk želodca (nenehna živčnost, strah)
  • intrinzične nepravilnosti, kot sta povišan serumski gastrin ali spremenjena želodčna gibljivost

Poleg genetskih dejavnikov, telesne konstitucije in fizične aktivnosti psa, na nastanek bolezni vplivajo tudi prehranjevalne navade. Če je količina zaužite hrane prevelika, je želodec še toliko bolj obremenjen. Če hranite brikete, ki se zaradi postopka izdelave (ekstrudacije) napihnejo in obležijo v želodcu vsekakor povečate tveganje za zasuk želodca. Pri zasuku želodca si naš pes ne more veliko pomagati. Tu pridemo na vrsto mi. Psu moramo znati prisluhniti in prepoznati njihovo telesno govorico, s katero nam sporoča, če je kaj narobe. Poskrbite za rutino v njegovem prehranskem jedilniku, hranite kvalitetno hrano, ki ne obleži v želodcu in hranite psa večkrat na dan v manjših količinah.

 

Kako prepoznati zasuk želodca?

Pes, pri katerem se GDV (dilatacija in zasuk želodca pri psu) razvija bo pokazal akutno bolečino v trebušnem predelu. Bolečino bo spremljalo cviljenje, slinjenje, hitrejše dihanje, opazili pa bomo tesnobo in apatičnost. Lahko se zgodi, da bo pes želel bruhat (da ga bo sililo na bruhanje), vendar ne bi izbruhal ničesar, nobene tekočine ali hrane.

Z napredovanjem bolezni se pojavi še hipovolemični šok, ki ga prepoznamo po bledi sluznici, povečan srčni utrip, šibkost in huda slabost. V vseh opisanih primerih je potrebno zagotoviti čim hitrejšo veterinarsko oskrbo. Iz študije objavljene leta 2000 je razvidno, da je smrtnost psov, kljub ustrezni in hitri veterinarski oskrbi zelo visoka. Kar 33.6% psov, ki so ustrezno zdravljeni med posegom ali po posegu pogine.

 

Vpliv hrane na zasuk želodca

Hrana je dejavnik, s katerim lahko najlažje preventivno preprečujemo zasuk želodca psi psu. Nastajanje plinov pospeši hrana, ki hitro fermentira. Suha hrana v obliki briketov je ekstrudirana in vsebuje snovi, ki v želodcu nabreknejo, s tem pa se znatno poveča nevarnost za dilatacijo in zasuk želodca pri psu. Z uporabo hladno stiskane hrane za pse je tveganje za zasuk želodca bistveno zmanjšamo, saj hrana ne nabrekne, pač pa v želodcu razpade (se razkroji s pomočjo želodčne kisline) do manjših delcev, ki se v začetku tankega črevesa absorbirajo (vsrkajo) v kri. Hladno stiskana hrana za pse ne obleži v želodcu in ne povzroči nabiranja plinov v želodcu.

Naturavetal hladno stiskana hrana za pse (peleti za psa) je narejena s postopkom hladnega stiskanja, kar pomeni, da so sestavine prisotne v hrani obdelane le pri 40 °C. Meso je sveže, posušeno na zraku, zelenjava, začimbe, zelišča so prav tako sušene na svežem zraku, pražita in žita so kuhana na pari po patentiranem postopku, tako da se izločijo vsi deli, ki jih kuža ne more prebaviti.

Posamezne sestavine so v postopku hladnega stiskanja, ki traja le 4 minute, združene v pelet, ki je ravno prav krhek in neverjeno sočen, tako da se mu vaš pes ne bo mogel upreti. Naturavetal peleti so zdrava in slastna uravnotežena hrana za pse. Okusi Naturavetal pelet so monoproteinski, le z enim virom živalskih beljakovin.

 

Zasuk želodca pri psu in hladno stiskana hrana za pse
Slika prikazuje Naturavetal hladno stiskane pelete v primerjavi z briketi. Briketi še po 1h plavajo v želodčnem soku, medtem ko so peleti razpadli že pred 30 minutami in so tako pripravljeni za absorbcijo.

 

Kaj lahko storimo sami, da preprečimo možnosti za zasuk želodca?

  • Psu lahko dnevno količino hrane razdelimo na dva do tri manjše obroke, vendar moramo pri tem poskrbeti za krajši počitek po vsakem hranjenju. Če je vaš kuža požrešen in golta hrano, je to še toliko bolj pomembno.
  • Pomemben je tudi urnik hranjenja, zato je najboljše, da psa sprehodimo pred obrokom, ali pa poskrbimo, da bo med obrokom in fizično aktivnostjo minila vsaj ena ura.
  • Pes se naj hrani v miru, brez motečih dejavnikov.
  • Če se odločimo za menjavo hrane, to naredimo počasi in postopoma (v roku 7-10 dni)

Številne študije kažejo, da so večje pasme psov, ki se prehranjujejo le enkrat na dan, ki so zelo požrešne in pri prehranjevanju zajemajo zraven še zrak (aerofagija), bolj podvržene zasuku želodca.

 

Kako ukrepati če posumimo na zasuk želodca pri psu?

Če je pes nenadoma postal nemiren, mu gre na bruhanje, kaže znake slabosti, ima povečan in otrdel trebuh, se slini, težko diha ali ima obledele dlesni, moramo nemudoma poiskati pomoč strokovnjaka (veterinarja). Če se pojavi zasuk želodca, lahko kuža hitro pade v šok, postane zelo apatičen, umirjen in ne reagira na okolico. Če ne reagiramo pravočasno, lahko pade v komo in pogine. Časa za ukrepanje imamo približno 30-60 min.

Bolezen spada med nujne primere, zato ima prednost pred drugimi pacienti. Pri popolnoma neprehodnem požiralniku je nujna takojšnja operacija, saj povečan želodec močno pritiska na pljuča. Zaradi slabega pretoka krvi pride do nepravilnega srčnega utripa. Na žalost je pomoč včasih tudi neuspešna, saj bolezen napreduje zelo hitro, zato je ključnega pomena zgodnje ugotavljanje in preprečevanje.

 

Okrevanje po zasuku želodca

Sami lahko psu pri okrevanju pomagamo s spremenjenim režimom hranjenje, torej večkrat na dan v manjših porcijah. Najbolj smiselno je, da hranimo psa v fazi okrevanje 3 – 4x na dan. Poskrbimo tudi, da pes pred obrokom in po obroku ne popoje enormnih količin vode. Pes vsekakor potrebuje svežo vodo ves čas na razpolago, ampak mu vodo odmerjamo v manjših odmerkih v različnih časovnih intervalih. Psa nahranimo po sprehodu in po igri in ne pred igro ali sprehodom.

Ne želimo si, da pes teče in skače naokoli s polnim želodcem hrane in vode. Ker se briketi (ekstrudirana hrana) v želodcu napihnejo je tveganje za zasuk želodca večje. Smiselno v fazi okrevanja in tudi kasneje je hranjene psa s hladno stiskano hrano, ki se v želodcu ne napihe ali pa z mokro kuhano hrano.

Poskrbimo, da ima pes med prehranjevenjem mir in, da po obroku ni takoj fizično zelo aktiven. Če imamo možnost, psa nekaj tednov po zasuku želodca ne puščamo predolgo časa samega, saj le tako lahko ves čas spremljamo morebitne spremembe. V času okrevanja moramo psu nuditi tudi toplo in udobno ležišče, tako da počitek po hranjenju postane rutina.