OSEBNA IZKAZNICA IN SPLOŠNE ZNAČILNOSTI PASME TORNJAK
| FCI skupina: | 2. FCI skupina – pinči, šnavcerji, molosi in švicarski planšarski psi (Sekcija 2.2: Molosi, tip gorski psi) |
|---|---|
| Teža: | Samci: 50 – 60 kg, samice: 35 – 50 kg |
| Višina: | Samci: 65 – 72 cm, samice: 60 – 67 cm |
| Življenjska doba: | 10–13 let |
| Dlaka in barva: | Dvojna, gosta in trda krovna dlaka z gosto podlanko; osnovna barva je bela z večbarvnimi lisami, pri čemer so najbolj zaželene kombinacije bele z rdečimi, črnimi, sivi ali rumenimi vzorci. |
| Izpadanje dlake: | Zmerno do močno (izrazito ob sezonskem menjavanju dlake dvakrat letno); zahteva redno krtačenje. |
| Karakter: | Stabilen, plemenit, neustrašen, izjemno zvest družini, samostojen ter naravno nezaupljiv in oprezen do neznancev. |
| Vzgoja: | Zahtevna; potrebuje izkušenega, mirnega in doslednega vodjo; ne prenese prisile, grobosti ali fizičnega kaznovanja. |
| Lajanje: | Zmerno do pogosto; z globokim in opozorilnim laježem zanesljivo najavi vsak premik ali tujca na svojem ozemlju. |
| Zdravje: | Zelo robustna in zdrava pasma; nagnjenost k displaziji kolkov in komolcev ter obračanju želodca (torzija). |
| Bivalni pogoji: | Hiša z dobro ograjenim, prostornim dvoriščem ali posestvom; ni primeren za mestno stanovanje. |
| Odnos do otrok: | Odličen do družinskih otrok; je zaščitniški, potrpežljiv in nežen, vendar zahteva nadzor ob prisotnosti tujih otrok. |
| Okviren mesečni strošek: | 100€ – 150€ (kakovostna hrana + dodatki za sklepe + naravni priboljški) |
V nadaljevanju vas čaka vodnik o pasmi tornjak (Bosansko hercegovsko hrvaški pastirski pes) imenovan tudi bosanski tornjak. Podrobneje boste spoznali močan karakter in vse, kar prinaša življenje s tem neustrašnim ter zvestim gorskim varuhom. Poglobili se bomo v njegovo specifično naravo, nego gostega zaščitnega kožuha, na kaj biti še posebej pozorni pri vzgoji ter kako izbrati ustrezno prehrano za stabilno rast in zdravje tega mogočnega pastirskega psa.
Splošen opis in videz pasme tornjak
Ob prvem srečanju z njim človeka v hipu prevzame njegova krepka postava, iz katere sije moč prastarega gorskega stražarja. Tornjak sodi med mogočne delovne molose, ki so se skozi stoletja izoblikovali na razgibanih planotah Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Na teh zahtevnih gorskih območjih je opravljal nalogo neustrašnega čuvaja čred pred volkovi in medvedi. Danes pa ob ustrezni vzgoji velja za zvestega in izjemno privrženega družinskega zaščitnika.
Njegovo telo je pravokotno, krepkih kosti ter izjemno čvrsto zgrajeno, kar psu omogoča lahkotno premagovanje dolgih razdalj in premikanje po strmih pobočjih. Glava je klinaste oblike, z ravnim čelom ter sorazmerno močnim gobcem, v katerem se skrivajo silovite čeljusti. Oči so mandljaste, temne in globoko vsajene; iz njih odseva miren, premišljen, a izjemno pozoren pogled, ki v trenutku prepozna vsakršno spremembo v okolici.
Ušesa so srednje velika, trikotno oblikovana in precej nizko nasajena. V mirovanju plosko visijo ob licih, ko pa pes zazna neznan zvok, jih rahlo privzdigne. Rep je močno odlakan; med mirovanjem visi spuščen, ob vznemirjenju ali pozornem opazovanju pa se dvigne nad hrbtno linijo, vendar nikoli ne sme biti stisnjeno zavit.
Njegove šape so masivne, močne ter tesno sklenjene z trdimi blazinicami, kar mu daje odličen oprijem na skalnatem terenu. Njegovo zunanjost dopolnjuje izjemno gosta, dolga ter groba dvojna dlaka, ki učinkovito odbija vodo in ga ščiti pred vsemi vremenskimi nevšečnostmi. Na vratu in prsnem košu tvori bujno grivo, medtem ko je na zadnji strani nog izražena v obliki gostih hlačnic. Za pasmo je tipična pisana obarvanost: osnovni podlagi, ki je skoraj vedno bela, sledijo jasne in dobro omejene lise v črni, rdeči, sivi ali rumenorjavi barvi, kar vsakemu posamezniku daje povsem unikaten ter prepoznaven videz.
Karakterne značilnosti pasme tornjak
Tornjak slovi po izjemno stabilnem, mirnem in premišljenem temperamentu, ki ga dopolnjujeta neustrašno srce ter brezpogojna predanost lastniku. Njegov značaj je rezultat stoletij samostojnega dela na gorskih pašnikih, kjer je moral brez navodil človeka sprejemati hitre in pravilne odločitve za zaščito črede. V krog svojih ljudi vnaša izjemen občutek varnosti. Ni pes, ki bi brezglavo tekal okoli ali zahteval nenehno pozornost, temveč raje izbere povzdignjeno mesto na dvorišču, od koder tiho in podrobno nadzoruje celotno območje ter gibanje svoje družine.
Njegov odnos do neznancev je naravno zadržan, nezaupljiv in izrazito previden. Tornjak nikoli ne bo samoiniciativno iskal stika s tujci niti ne bo dopustil, da bi se neznana oseba nenapovedano gibala po njegovem teritoriju. Svoj teritorij in ljudi varuje z nepopustljivo odločnostjo, na nevarnost pa najprej opozori z globokim, gromkim laježem, ki že sam po sebi odvrne večino nepovabljenih gostov. Vodenje tega mogočnega psa zahteva izkušenega, čustveno zrelega in mirnega vodjo, ki zanesljivo obvladuje situacije.
Ker gre za samozavestno pasmo z izrazitim občutkom za dostojanstvo, pri njem grobost, kričanje ali fizična prisila povzročijo hudo škodo. Odzove se lahko z umikom, v najslabšem primeru pa s trmoglavim odporom. Vzgoja mora temeljiti na medsebojnem spoštovanju, doslednih pravilih ter mirni avtoriteti, saj bo tornjak ukaz brezhibno izvedel le takrat, ko v svojem vodji vidi stabilno in pravično osebo, ki ji povsem zaupa.
Primerna družba za otroke (z določenimi mejami)
Znotraj lastnega doma in družinskega kroga je tornjak neverjetno nežen, zaščitniški ter izjemno potrpežljiv z otroki. Do svojih otrok razvije globoko vez, pri čemer se popolnoma zaveda svoje velikosti in moči, zato se v njihovi bližini giblje presenetljivo previdno. Mlade člane družine bo na dvorišču zvesto spremljal in pazil, da se jim ne zgodi nič hudega, ob morebitnih grobih otroških izpadih pa se raje mirno umakne na varno razdaljo.
Kljub njegovi naravni toleranci je ključnega pomena, da so otroci poučeni o pravilnem ter spoštljivem odnosu do tako velikega psa. Motenje med hranjenjem, spanjem ali vlačenje za ušesa ter kožuh so strogo prepovedani. Posebna previdnost in stalna prisotnost odrasle osebe pa sta nujni ob obisku tujih otrok. Ko se otroci med igro razposajeno lovijo ali kričijo, lahko tornjak to napačno razume kot napad na njegove otroke ter nemudoma posreduje, da jih zaščiti. Ob ustrezni socializaciji ter jasnih pravilih v hiši pa tornjak postane najbolj zanesljiv in zvesti gorski varuh mladostnikov.
Tip dlake in splošna nega pasme tornjak
Mogočni tornjak se ponaša z robustnim, gostim in izjemno odpornim kožuhom, ki je skozi stoletja na surovih gorskih pašnikih služil kot neprebojen oklep pred neugodnimi vremenskimi vplivi, grmičevjem ter ugrizi zveri. Njegova nega je namenjena ohranjanju zdravja kože, preprečevanju vozlanja ter vzdrževanju naravne funkcionalnosti kožuha.
Skrb za kožo in dlako
Kožuh tornjaka je zgrajen iz dveh izrazitih plasti, ki skupaj ustvarjata popolno izolacijo pred hudim mrazom, snegom, dežjem in vročino:
- PODLANKA: Zelo gosta, kratka, mehka in volnata. V zimskem obdobju se močno zgosti ter ustvari neprepustno toplotno plast ob koži.
- KROVNA DLAKA: Dolga, trda, ravna in na otip groba. Najučinkovitejša je na hrbtnem delu ter na nogah, kjer tvori bujne hlačnice, medtem ko na vratu prehaja v opazno grivo.
Barvni spekter pri tornjaku je izjemno raznolik in pester, saj je pasma prepoznavna po svoji pisani podobi. Osnovna barva je skoraj vedno čisto bela, na kateri se po telesu razprostirajo jasne, ostre ter poljubno razporejene lise v črni, rdečkasti, sivi ali rumeni barvi. Enobarvni primerki pri tej pasmi niso dovoljeni. Dlaka tornjaka izpada redno, izrazito pa dvakrat letno ob sezonski menjavi kožuha (spomladi in jeseni). V tem času podlanka izstopa v celih čopih, zato je vsakodnevno temeljito česanje na prostem nujno, da preprečite vozlanje in omogočite koži, da diha.
Izven obdobja menjave dlake zadostuje temeljito razčesavanje enkrat na teden. Pri negi je najbolj učinkovito uporabiti kovinsko krtačo z daljšimi zobmi ter grabljice za podlanko, ki prodrejo skozi grobo krovno dlako vse do podkožja. Pred začetkom česanja je priporočljivo kožuh rahlo navlažiti z negovalnim razpršilom za zaščito pred lomljenjem krovne dlake in olajšanja odstranjevanja odmrlih delov. Kopanje z vodo in šamponi naj bo izjemno redko, izvajajte ga le ob res močni umazaniji ali blatu. Dlaka tornjaka ima namreč naravno sposobnost samočiščenja, ko se posuši, umazanija z nje enostavno odpade. Pogosto umivanje s šamponi bi uničilo naravno zaščitno maščobo na koži, kar lahko vodi do prhljaja, alergij in izgube odpornosti na dež.
Nega oči in ušes
Oči tornjaka so temne, mandljaste oblike ter globoko in naravno zaščitene v obraznem delu lobanj. Ker pes veliko časa preživi na prostem, izpostavljen vetru, prahu in neugodnim vremenskim razmeram, zahtevajo očesni kotički redno pozornost. Za preprečevanje nabiranja nečistoč in solznih sledi okolico oči vsak dan nežno očistite z mehko krpico ali gazo, navlaženo z mlačno vodo ali namensko raztopino za nego oči.
Njegova ušesa so trikotna, srednje velika in plosko povešena tik ob glavi, pokriva pa jih dolga ter gosta zaščitna dlaka. Zaradi zaprtega uhlja je pretok zraka v sluhovodu omejen, kar lahko ustvari idealne pogoje za zadrževanje vlage ali umazanije. Sluhovoda je zato priporočljivo pregledati enkrat tedensko. V primeru nabiranja masla ali umazanije uporabite blago naravno čistilo za pasja ušesa, ki ga vtrete v bazo uhlja, razmehčano umazanijo pa nato nežno obrišite s krpico, brez uporabe vatiranih palčk.
Nega zob, tačk in krempljev
Ohranjanje zdrave ustne votline je pri tornjaku bistveno za njegovo dolgoživost ter neovirano prehranjevanje. Na močnih zobeh se z leti lahko začnejo kopičiti obloge, ki lahko preidejo v zobni kamen in vnetje dlesni. Najboljšo preventivo predstavlja redna uporaba naravnih žvečilk. Masivne, kompaktne in močne tačke tornjaka so opremljene s trdimi blazinicami, ki mu omogočajo suvereno gibanje po skalnatem in neprehodnem terenu. Med blazinicami se stika gosta podlanka, ki jo je treba redno pregledovati.
Morebitne zdravstvene težave pasme bosanski tornjak
Tornjak velja za izjemno krepko in izjemno odporno pasmo, ki se je skozi stoletja oblikovala brez pretiranega človeškega poseganja na zahtevnih gorskih območjih. Kljub njegovi izjemni dolgi življenjski dobi za tako velikega psa pa se pri tej mogočni pasmi pojavljajo določena zdravstvena tveganja, značilna za velikanske in težke pasme:
- Displazija kolčnih in komolčnih sklepov: Zaradi svoje mase in hitre rasti v mladostniški dobi je tornjak nagnjen k nepravilnemu razvoju sklepov. Ključnega pomena je, da se mladiča do dopolnjenega prvega leta starosti ne preobremenjuje s hojo po stopnicah ali pretirano intenzivnim tekom.
- Zasuk ali obračanje želodca: Gre za akutno in življenjsko nevarno stanje, kateremu so podvržene pasme z globokim in širokim prsnim košem. Do zasuka pride zaradi hitrega požiranja hrane, zaužitja velikih količin vode ali intenzivnega gibanja neposredno po obroku. Preventiva zahteva razdelitev dnevne prehrane na dva ali tri manjše obroke ter počitek vsaj eno uro po hranjenju.
- Bolezni srca (Dilatativna kardiomiopatija – DCM): Pri večjih in težjih psih se občasno pojavijo motnje v delovanju srčne mišice. Redni preventivni pregledi pri veterinarju in spremljanje splošne kondicije ter vzdržljivosti psa pripomorejo k pravočasnemu odkrivanju morebitnih odstopanj.
- Kožna vnetja in žarišča (Hot spot): Zaradi izjemno goste podlanke, ki se zlasti v toplih mesecih ali ob vlagi težko posuši, se na koži tornjaka lahko razvijejo vlaga, bakterijska vnetja ali površinske poškodbe. Redno krtačenje in skrb za to, da se kožuh po plavanju ali dežju dobro presuši, preprečujeta nastanek teh bolečih žarišč.
S skrbno izbiro rodovniškega mladiča pri odgovornem vzreditelju, vzdrževanjem vitke telesne linije ter ustrezno preventivno oskrbo bo vaš tornjak ostal močan in zanesljiv družinski čuvaj skozi celotno življenje.
Tornjak prehrana
Tornjak je mogočen, krepak in težak gorski pes, ki za ustrezen telesni razvoj, obnovo mišične mase ter ohranjanje vitalnosti potrebuje izjemno kakovostno ter polnovredno prehrano. Ker gre za veliko pasmo z globokim prsnim košem, je pravilna izbira sestavin in samega načina hranjenja ključna ne le za dobro splošno počutje, temveč neposredno ščiti pred tveganjem za prebavne težave in življenjsko nevarnim zasukom želodca. Pravilno sestavljen obrok poskrbi za stabilno energijo, močne sklepe ter gost in zdrav zaščitni kožuh.
Najboljša hrana za mladičke pasme tornjak
Obdobje odraščanja je pri tornjaku izjemno občutljivo in zahtevno, saj mladič v prvem letu življenja doživi silovito rast telesne teže in kostne mase. V tem času je ključno, da rast poteka nadzorovano in enakomerno. Prehitra rast ali prevelik kalorični vnos lahko povzročita nepravilno oblikovanje kolkov, komolcev ter hrbtenice, kar vodi do trajnih poškodb. Mladič potrebuje prehrano z natančno uravnoteženim razmerjem naravnih sestavin. Hrana za mladiče velikih pasem se uporablja vse do dopolnjenega 18. meseca starosti, ko tornjak dokončno doseže svojo polno telesno zrelost.
Hladno stiskana hrana Naturavetal predstavlja izjemno varno in naravno izbiro za mladiča tornjaka. Zaradi postopka izdelave pri nizkih temperaturah se v njej ohranijo vsi naravni minerali in vitamini, peleti pa v želodcu ne nabrekajo, temveč se hitro razgradijo, kar drastično zmanjša obremenitev prebavil ter tveganje za napihnjenost. Hladno stiskani peleti za mladiče so v okusih lososa ali piščanca. Oba okusa vsebujeta visoko prebavljive beljakovine in potrebne maščobne kisline, ki spodbujajo zdrav razvoj sklepov, kože in goste podlanke.
Ker hrana ne vsebuje umetnih konzervansov, barvil ali polnil, ne obremenjuje mladičeve jetrne in ledvične funkcije. Za popestritev in dodaten vnos naravne vlage v prehrano lahko suhim peletom dodate sočne, na pari kuhane pločevinke z visokim deležem čistega mesa v okusih jagnjetine, govedine ali piščanca. Za učenje, socializacijo ter nagrajevanje na sprehodih pa so odlična izbira naravne mesne klobase, ki jih lahko enostavno narežete na male kocke.
Najboljša hrana za odrasle pse pasme tornjak
Tudi odrasel tornjak potrebuje natančno odmerjen in kakovosten jedilnik, saj se pod njegovo gosto podlanko ter bujnim kožuhom vsak odvečni kilogram ne opazi takoj. Kljub njegovi mogočni in krepki postavi lahko prekomerna telesna masa resno obremeni kolčne in komolčne sklepe ter hrbtenico. Da bo vaš pes ohranil vrhunsko telesno kondicijo ter močne mišice, je ključno izbrati kakovostno in naravno hrano, ki psa nasiti brez da bi obremenila njegov prebavni sistem. Hladno stiskana hrana v okusih piščanca, jagnjetine ali lososa je odlična izbira za ohranjanje vitalnosti in naravne moči.
Za tornjake, ki imajo občutljivejšo prebavo ali pa so nagnjeni k alergijam ter pojavu kožnih žarišč (hot spotov) sta še posebej priporočljiva okusa jagnjetine ali lososa. Ti viri beljakovin ne povzročajo prebavnih motenj ter skrbijo za zdravo kožo ter gost in sijoč zaščitni kožuh. Če želite suhim peletom dodati več sočnosti ali pes raje uživa mokro hrano, so idealna dopolnitev Naturavetal pločevinke.
Prehranski dodatki za pasmo bosanski tornjak
Dodajanje prehranskih dopolnil pri tornjaku ni vedno obvezno, v kolikor hrana predstavlja uravnotežen obrok. Kljub temu pa obstajajo obdobja v življenju, ko lahko z izbranimi naravnimi dodatki bistveno izboljšamo njegovo počutje, zaščitimo njegove obremenjene sklepe ter dodatno negujemo kožuh. Zaradi svoje izjemne mase in masivnih kostnih struktur je pri tornjaku ključna preventivna podpora gibalnemu sistemu. V obdobju hitre rasti mladiča ter kasneje v zrelih in seniorskih letih je izjemno priporočljivo prehrani dodajati Canis Extra zelenoustno školjko. Ta naravni dodatek vsebuje visok delež glukozamina, ki globinsko obnavlja hrustanec in krepi vezi ter skrbi za prožnost in lahkotnost.
Ob sezonski menjavi goste podlanke je smiselno obroke obogatiti s kakovostnimi hladno stiskanimi olji. Lososovo olje in olje iz alg zagotavljata visok vnos omega-3 in omega-6 maščobnih kislin. Te maščobe ne le spodbujajo rasti goste dlake, temveč skrbijo za zdravo kožo ter pozitivno vplivajo na razvoj možganov, srčno žilnega sistema in ohranjanju imunskega sistema.
Za splošno krepitev odpornosti pa je odlična izbira Canis Extra bio šipek, ki vsebuje veliko naravnega vitamina C. Ta pomaga pri zaščiti organizma in nastajanju rdečih krvničk. Prav tako pripomore k zmanjševanju vnetij mišično skeletnega sistema in ima regenerativen učinek na sklepe in hrustanec.
Trening, učenje in vzgoja pasme bosansko hercegovsko hrvaški pastirski pes
Vzgoja in šolanje tornjaka predstavljata resno in odgovorno nalogo, saj gre za psa z izjemno samostojnostjo, močnim teritorijalnim nagonom ter visoko stopnjo lastne presoje. Zaradi svoje starodavne vloge samostojnega gorskega čuvaja nima prirojene želje po slepem izpolnjevanju ukazov, kot je to tipično za klasične službene pasme. Tornjak je izjemno inteligenten, a bo navodila izvedel le takrat, ko v svojem vodji prepozna absolutno avtoriteto in stabilnost. Z načrtno vzgojo in socializacijo je treba začeti že od prvega dne, ko mladič prestopi prag vašega doma.
Ker gre za psihično in fizično izjemno močnega psa, mora vzgoja temeljiti na mirni, a nepopustljivi doslednosti, jasnih pravilih ter popolnem medsebojnem zaupanju. Tornjak je izredno čustveno stabilen, a hkrati ponosen pes z močno razvitim občutkom za dostojanstvo. Vsakršna uporaba fizične sile, povzdigovanje glasu ali neupravičene grobosti bo pri tej pasmi povzročila nepopravljivo škodo. Pes se bo odzval z absolutnim odporom ali pa bo popolnoma prenehal sodelovati. Najboljše rezultate dosežemo s smiselno pozitivno stimulacijo, nagradami ter jasnimi meja delovanja.
Treningi morajo biti kratki, vsebinsko bogati ter izvedeni z občutkom. Posebno pomembna pri tej pasmi je zgodnja in zelo intenzivna socializacija. Ker ima tornjak prirojen nagon po varovanju in naravno nezaupanje do tujcev, ga je treba v mladosti sistematično izpostavljati najrazličnejšim ljudem, zvokom, okoljem ter drugim živalim. S tem preprečimo, da bi se njegova naravna opreznost v odrasli dobi prevesila v pretirano teritorialnost ali sumničavost do vsega neznanega. Posebno pozornost velja nameniti tudi nadzoru njegovega globokega laježa, saj bo na svojem območju zanesljivo opozoril na vsak premik v bližini ograje.
Aktivnosti, potrebna količina gibanja in primerno bivalno okolje
Tornjak je umirjen, a izjemno vzdržljiv gorski pes z visoko stopnjo opreznosti, ki za svoje fizično in psihično ravnovesje potrebuje ustrezen prostor ter redno, stabilno gibanje. Čeprav ni hiperaktiven pes, ki bi zahteval nenehno metanje žogice ali intenzivne pasje športe, potrebuje vsaj 60 do 90 minut vsakodnevnih usmerjenih aktivnosti in daljših, mirnih sprehodov v naravi.
Izjemno uživa na daljših gorskih pohodih ter sprehodih po gozdnih poteh, kjer lahko neovirano raziskuje okolico. Zaradi izjemno gostega, nepremočljivega kožuha in goste podlanke tornjak naravnost obožuje hladnejše mesece, sneg ter deževno vreme. Nasprotno pa je poletna vročina zanj izjemno naporna. V vročih poletnih dneh mu je treba zagotoviti senco, stalno svežo vodo ter vse večje fizične aktivnosti preseliti v zgodnje jutranje ali pozne večerne ure, ko se ozračje dovolj ohladi.
Glede bivalnega okolja je tornjak izrazito zunanji pes prostornih posestev. Bivanje v mestnem stanovanju ali stanovanjski stolpnici je zanj povsem neprimerno in vzrejno neustrezno. Najbolje se počuti v hiši z velikim, dobro in visoko ograjenim dvoriščem ali na kmetiji, kjer ima jasen pregled nad svojim teritorijem. Vrt ali dvorišče mu omogočata, da uveljavlja svoj naravni nagon opazovanja in varovanja doma.
Tornjak mladički, vzreditelji in cena
Mladički tornjaka s svojim bujnim, gostim kožuhom in masivnimi šapami spominjajo na prikupne mlade medvedke, vendar se že v prvih tednih življenja pod njihovim videzom začne izrisovati močna, samostojna in zaščitniška narava. Odgovoren in predan vzreditelj poskrbi, da mladič ne zapusti legla pred dopolnjenim osmim ali devetim tednom starosti. V tem obdobju ob materi pridobi temeljne socialne vzorce, se nauči obvladovanja moči svojega ugriza ter razvije stabilen in premišljen temperament.
Pri prevzemu mora mladič imeti veljaven rodovnik, biti označen z mikročipom, večkrat razglisten ter cepljen po predpisanem veterinarskem protokolu. Ker gre za orjaško gorsko pasmo, mora kupec pri izbiri psarne ravnati izjemno skrbno. Zanesljiv vzreditelj vam bo brez oklevanja predložil uradne izvide slikanja kolkov in komolcev starševskih psov ter dokazila o njihovem vzrejnem dovoljenju in ocenah zunanjosti.
Poleg fizične brezhibnosti je pri tornjaku ključna karakterna stabilnost obeh staršev. Nepremišljena vzreja ali parjenje karakterno neustreznih živali lahko pri tej močni pasmi vodi do prekomerne teritorialne agresije ali nepredvidljive plašnosti, kar je za tako velikega psa izjemno nevarno. Cena rodovniškega mladička pasme tornjak pri priznanih in preverjenih vzrediteljih se običajno giblje med 800 € in 1.500 €, odvisno od linije, uspehov staršev ter samega ugleda psarne.
Čeprav se nakup brez rodovnika ali po nižji ceni na nepreverjenih oglasnikih sliši mikavno, nosi s seboj ogromno tveganje. Psa brez znanega genetskega ozadja pogosto čakajo hude oblike displazije, kronične bolečine v sklepih ali neobvladljive osebnostne motnje. Odločitev za rodovniškega mladička iz preverjene in odgovorne vzreje je edina prava pot, da v svoj dom sprejmete zdravega, uravnoteženega in neustrašnega gorskega varuha.
Zgodovina pasme tornjak
Zgodovina tornjaka je globoko ukoreninjena, avtohtona zgodba o preživetju in delu v surovih gorskih masivih Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Gre za izjemno starodavno pasmo pastirskih psov, katere neposredni predniki so na območju Dinarskega gorovja živeli in delali že pred več stoletji. Prvi pisni zapisi o teh mogočnih psih segajo v 11. in 14. stoletje; škof Petar iz Đakova jih v svojih kronikah iz leta 1374 omenja pod imenom Canis montanus (gorski pes) ter podrobno opisuje njihovo izjemno moč, večbarvno dlako in neustrašno naravo pri obrambi pred zvermi.
Ime pasme izhaja iz besede »tor«, ki v lokalnem okolju označuje ograjen prostor za nočni počitek in zaščito ovc na gorskih pašnikih. Tornjak je bil skozi stoletja primarno delovni pes nomadskih pastirjev. Njegova glavna in najpomembnejša naloga ni bila usmerjanje črede, temveč njena obramba pred volkovi, medvedi in drugimi plenilci ter varovanje pastirjevega premoženja.
V teh gorskih razmerah se je izoblikoval pes z naravno selekcijo. Preživeli so le najbolj odporni, stabilni, neustrašni in skromni primeri, ki so lahko delali v najtežjih vremenskih pogojih. Zaradi krčenja tradicionalnega nomadskega življenja v 20. stoletju je pasmi grozilo popolno izumrtje. V sedemdesetih letih 20. stoletja so kinologi začeli s sistematičnim zbiranjem in reševanjem preostalih čistokrvnih primerkov po odročnih gorskih vaseh Dinarskega gorovja.
Z načrtno vzrejo in regeneracijo populacije so uspeli pasmo stabilizirati, kar je vodilo do uradnega mednarodnega priznanja pri Mednarodni kinološki zvezi (FCI) leta 2007 pod skupnim imenom bosansko hercegovski in hrvaški pastirski pes – tornjak. Danes je ta starodavni gorski stražar prehodil pot od osamljenih planinskih pašnikov do izjemno cenjenega nacionalnega ponosa in zanesljivega družinskega čuvaja, ki s svojo plemenito postavo, premišljenim značajem ter neizmerno zvestobo osvaja ljubitelje velikih pasem po vsem svetu.
Zanimiva dejstva o pasmi tornjak
- Leta 2010 je Danska sprejela strog zakon o prepovedi 13 pasem psov, za katere so ocenili, da so potencialno nevarne. Med njimi se je znašel tudi tornjak, čeprav po naravi velja za izjemno stabilnega psa. Vstop s tornjakom na Dansko zahteva posebna dovoljenja in stroge pogoje.
- Med lokalnimi pastirji v Bosni in na Hrvaškem že stoletja velja nepisano pravilo: en odrasel tornjak je v neposrednem spopadu enakovreden dvema volkovoma, medtem ko se par tornjakov brez oklevanja zoperstavi in odžene celo rjavega medveda.
- Tornjak ima edinstveno navado, da med varovanjem posestva ali črede leži na povzdignjenem mestu in nepremično zapre oči, s čimer daje vtis, da globoko spi. V resnici so vsi njegovi čuti popolnoma budni. Ob najmanjšem sumljivem zvoku ali premiku se v delčku sekunde prelevi v odločnega branilca.
- Za razliko od nemških ali škotskih ovčarjev, ki med delom nenehno pričakujejo navodila in ukaze vodnika, je bil tornjak vzrejen za popolno samostojnost. Pastirji so pse preprosto pustili s čredo v gorah za več dni skupaj, pes pa je sam presojal, kdaj gre za nevarnost in kako bo zaščitil živali.
