OSEBNA IZKAZNICA IN SPLOŠNE ZNAČILNOSTI PASME SIBIRSKI HASKI
| FCI skupina: | 5. FCI skupina – špici in psi prvotnega tipa |
|---|---|
| Teža: | Samci: približno 20–27 kg, samice: približno 16–23 kg |
| Višina: | Samci: približno 53–60 cm, samice: približno 51–56 cm |
| Življenjska doba: | 12–14 let |
| Dlaka in barva: | Dlaka je srednje dolga, gosta in sestavljena iz mehke podlanke ter ravne krovne dlake. Zagotavlja dobro zaščito pred mrazom in vremenskimi vplivi. Barve so različne, med drugim črna, siva, bela, rdečkasta in rjava, pogosto v kombinaciji z belimi oznakami. Značilne so tudi obrazne maske. |
| Izpadanje dlake: | Močno, predvsem v obdobju sezonske menjave dlake. Potrebno je redno krtačenje. |
| Karakter: | Prijazen, družaben, igriv, inteligenten in samostojen pes. Do ljudi je praviloma odprt in prijazen, zato ni posebej primeren za psa čuvaja. Ima veliko energije, močan nagon po zasledovanju in izrazito željo po raziskovanju. Pogosto je tudi precej glasen, saj se rad oglaša s tuljenjem in različnimi zvoki. |
| Vzgoja: | Srednje zahtevna do zahtevna. Je inteligenten, samostojen in trmast, zato potrebuje doslednega in potrpežljivega lastnika ter pozitivno motivacijo. Pomembna zgodnja socializacija in učenje odpoklica. |
| Lajanje: | Običajno ne laja pretirano, vendar je lahko zelo glasen na druge načine. Pogosto tuli, cvili in spušča različne zvoke, zlasti kadar je vznemirjen, osamljen ali si želi pozornosti. |
| Zdravje: | Na splošno velja za razmeroma zdravo in vzdržljivo pasmo. Med možnimi zdravstvenimi težavami so predvsem dedne očesne bolezni ter nekatere težave s sklepi in kožo. Pomembni so redni veterinarski pregledi, odgovorna vzreja, ustrezna prehrana in vzdrževanje zdrave telesne teže. |
| Bivalni pogoji: | Lahko živi v hiši ali stanovanju, če mu lastnik zagotovi dovolj gibanja, miselne zaposlitve in družbe. Najbolj mu ustreza aktivno gospodinjstvo z možnostjo rednih daljših sprehodov in izletov. Vrt mora biti dobro in varno ograjen, saj je znan po kopanju in pobegih. Ni primeren za ljudi, ki iščejo zelo umirjenega psa z majhnimi potrebami po gibanju. |
| Odnos do otrok: | Praviloma je prijazen, igriv in družaben, zato se lahko dobro ujame z otroki. |
| Okviren mesečni strošek: | približno 120–180 € (kakovostna prehrana, osnovna nega, občasni veterinarski pregledi) |
V današnjem članku boste spoznali vse kar rabite vedeti o eni izmed najbolj prepoznavnih pasem na svetu – sibirskem haskiju (Siberian Husky). Njegove značilne modre ali pa rjave oči, gosta dlaka, pokončna ušesa in volčji videz pritegnejo številne ljubitelje psov. Toda sibirski haski ni le čudovit pes, temveč tudi izjemno vzdržljiv, inteligenten in energičen spremljevalec, ki za zadovoljno življenje potrebuje veliko gibanja, dosledno vzgojo in tesen stik s svojo družino.
V članku boste haskija spoznali podrobneje: njegove telesne značilnosti, temperament in vedenje v družinskem okolju. Izvedeli boste ali je primeren za gospodinjstva z mačkami, drugimi psmi in malimi živalmi ter kakšno nego potrebuje njegova košata in gosta dlaka. Eno poglavje bo namenjeno tudi zdravstvenim težavam, ki so značilne za to pasmo. Našli boste tudi priporočila za prehrano v vseh življenjskih obdobjih: vse od mladička pa do odraslega psa.
Dotaknili se bomo tudi nakupa mladiča, izbire vzreditelja, okvirne cene ter zgodovine pasme. Če razmišljate o tem, da bi v svoj dom sprejeli sibirskega haskija, ali pa želite bolje razumeti potrebe svojega štirinožnega prijatelja, boste v nadaljevanju našli koristne informacije in praktične nasvete za odgovorno skrb za to izjemno pasmo.
Splošen opis in videz pasme haski
Sibirski haski je srednje velik delovni pes, ki izvira iz severovzhodne Sibirije. Vzrejen je bil za vleko sani na dolgih razdaljah, zato sta njegova telesna zgradba in presnova prilagojeni vzdržljivosti, učinkovitemu gibanju in varčni porabi energije. Kljub mišičavosti ni težak ali okoren, temveč deluje lahkotno, atletsko in elegantno.
Odrasel samec običajno doseže višino približno 53–60 cm v vihru in tehta od 20 do 27 kg. Samice so nekoliko manjše, saj merijo približno 51–56 cm in tehtajo od 16 do 23 kg. Posamezni psi lahko odstopajo od teh mer, pomembno pa je, da je telesna teža skladna z višino, mišičnostjo in splošno telesno kondicijo. Povprečna življenjska doba sibirskega haskija je približno 12–14 let, čeprav lahko nekateri psi živijo tudi dlje.
Najbolj značilna lastnost pasme je gosta dvojna dlaka. Sestavljata jo mehka, gosta podlanka in nekoliko daljša krovna dlaka, ki kožo varuje pred mrazom, vetrom in vlago. Dlaka je lahko črna, siva, rdečkasta, rjava ali bela, pogoste pa so tudi različne kombinacije teh barv.
Posebej prepoznavne so obrazne maske in vzorci, zaradi katerih je lahko vsak haski videti nekoliko drugače. Oči so lahko modre, rjave ali različnih barv. Nekateri psi imajo eno modro in eno rjavo oko, pri drugih pa sta očesi različno obarvani po posameznih delih. Ta pojav je znan kot heterokromija in je pri pasmi povsem običajen. Barva oči sama po sebi ne pove ničesar o značaju ali delovni sposobnosti psa.
Sibirski haski ima srednje velika, trikotna pokončna ušesa, močan gobec in košat rep, ki ga pogosto nosi v obliki srpa nad hrbtom. Njegov korak je tekoč, usklajen in varčen, kar je pomembno pri premagovanju velikih razdalj. Prav zaradi te kombinacije vzdržljivosti, hitrosti in uravnotežene telesne zgradbe velja za izjemnega vlečnega psa.
Pomembno je vedeti, da sibirski haski kljub volčjemu videzu ni pes čuvaj v pravem pomenu besede. Do ljudi je praviloma prijazen in družaben, tudi do tujcev pogosto ne kaže izrazite nezaupljivosti. Njegova naloga skozi zgodovino ni bila varovanje posesti, temveč sodelovanje z ljudmi in drugimi psi pri delu.
Mini haski
Izraz mini haski se pogosto uporablja za pse, ki po videzu spominjajo na sibirskega haskija, vendar so precej manjši. Pomembno je vedeti, da mini haski ni uradno priznana različica sibirskega haskija in da FCI sibirskega haskija priznava le v standardni velikosti.
Najpogosteje se izraz uporablja za pasmo Alaskan Klee Kai, ki je bila razvita kot manjši spremljevalni pes z videzom, podobnim haskiju. Obstajajo pa tudi različni križanci, ki se oglašujejo kot mini haski, zato je pred nakupom pomembno preveriti dejansko poreklo psa. Najpogostejši so pomsky – križanci med pomerancem in haskijem.
Karakterne lastnosti pasme haski
Sibirski haski je družaben, igriv, radoveden in inteligenten pes z izrazitim samostojnim značajem. Do svoje družine je običajno navezan, vendar naklonjenosti ne izraža vedno na enak način kot pasme, ki so bile vzrejene predvsem za tesno sodelovanje s človekom. Pogosto si želi bližine ljudi, hkrati pa rad raziskuje okolico in sprejema lastne odločitve.
Ena njegovih največjih prednosti je prijaznost. Dobro socializiran haski je praviloma odprt do novih ljudi in se pogosto razveseli obiskovalcev. Zaradi tega ni najbolj primeren za lastnike, ki iščejo izrazito zaščitniškega psa. Čeprav lahko opozori na nenavadno dogajanje, se od njega ne pričakuje, da bo zanesljivo varoval hišo ali odganjal tujce.
Druga pomembna lastnost je samostojnost. Haski je bil vzrejen za delo v zahtevnih razmerah, kjer je moral skupaj z drugimi psi premagovati dolge razdalje in se prilagajati okolju. Zato lahko pri vzgoji pokaže precejšnjo mero neodvisnosti. Ukaza se lahko hitro nauči, vendar to še ne pomeni, da ga bo vedno izvedel, kadar bo v okolici opazil kaj zanimivega.
Pasma je tudi zelo energična. Dolgčas in pomanjkanje dejavnosti lahko vodita v kopanje lukenj, žvečenje predmetov, tuljenje ali poskuse pobega. Haski potrebuje tako telesno aktivnost kot miselne izzive in družbo. Samo velik vrt brez vsakodnevnih sprehodov in skupnih dejavnosti običajno ni dovolj. Čeprav je pogosto prijazen, to ne pomeni, da je primeren za vsako gospodinjstvo.
Najbolje se obnese pri ljudeh, ki radi preživljajo čas na prostem, razumejo pasje vedenje in so pripravljeni vlagati v trening ter socializacijo. Za začetnike je lahko primeren, če se pred prihodom psa dobro pripravijo in po potrebi poiščejo pomoč usposobljenega trenerja.
Sibirski haski in družinsko življenje
Sibirski haski je lahko odličen družinski pes, vendar je treba njegovo primernost za otroke presojati glede na starost otrok, značaj posameznega psa, njegovo vzgojo in izkušnje družine. Pasma je praviloma družabna in igriva, vendar je zaradi svoje moči, hitrosti in živahnosti potrebna previdnost.
Pri dojenčkih, malčkih in predšolskih otrocih je potreben stalen nadzor odrasle osebe. Haski lahko med igro otroka nehote podre, ga oplazi ali prestraši s svojim živahnim vedenjem. Tudi zelo prijazen pes ima svoje meje in lahko postane negotov, če ga otrok vleče za dlako, ušesa ali rep, mu jemlje hrano ali ga moti med počitkom. Otroka je treba že zgodaj učiti, da psa ne moti med spanjem in hranjenjem, da ga ne objema na silo ter da se mu približuje mirno. Pes mora imeti tudi svoj varen prostor, kamor se lahko umakne, kadar potrebuje umik.
Sibirski haski je lahko dober spremljevalec majhnega otroka, če je ustrezno socializiran, otrok pa se ob njem uči spoštljivega odnosa do živali. Kljub temu zaradi otroške nepredvidljivosti in pasje energije za družino z zelo majhnimi otroki ni nujno najlažja izbira. Pri šolskih otrocih in najstnikih je lahko sobivanje lažje, saj ti običajno bolje razumejo pasje signale in pravila vedenja. Haski lahko z njimi uživa v igri na prostem, raziskovanju narave, učenju preprostih ukazov in drugih primernih dejavnostih.
Starejši otroci se lahko pod nadzorom odraslih vključijo v hranjenje, krtačenje in trening psa. Tako se učijo odgovornosti in spoštovanja do živali. Vendar odgovornosti za varnost, vzgojo in zdravstveno oskrbo ne smemo prenesti na otroka. Pomembno je, da otroci psa ne spodbujajo k lovljenju, grobi igri ali begu. Pri sprehodih na povodcu mora biti odrasla oseba tista, ki obvladuje psa, saj je lahko haski ob nenadnem sunku presenetljivo močan.
Sibirski haski in druge domače živali
Sibirski haski je bil vzrejen za življenje in delo v skupinah, zato se pogosto dobro razume z drugimi psi. Mnogi predstavniki pasme uživajo v pasji družbi, skupni igri in dejavnostih, ki jim omogočajo sproščanje energije. Kljub temu se značaj posameznih psov razlikuje, zato dobrega odnosa ni mogoče zagotoviti zgolj na podlagi pasme. Pri spoznavanju novega psa je priporočljivo izbrati mirno, nevtralno okolje in omogočiti postopno približevanje. Prvi stiki naj bodo kratki in nadzorovani. Pozorni moramo biti na govorico telesa, napetost, umikanje, renčanje in druge znake, da je psu neprijetno.
Pri mačkah in drugih manjših domačih živalih je potrebna večja previdnost. Sibirski haski ima pogosto izrazit lovski nagon, zato lahko začne preganjati mačke, kunce, morske prašičke ali perutnino. Tudi pes, ki je z domačo mačko odraščal od mladička, lahko ob nenadnem teku ali pobegu živali pokaže močan nagon po zasledovanju.
Če v gospodinjstvu že živijo druge živali, je treba uvajanje skrbno načrtovati. Mačka naj ima varne prostore in možnost umika, manjše živali pa morajo biti v ustrezno zavarovanih ograjenih prostorih. Samo nadzor ni vedno dovolj, saj lahko haski reagira zelo hitro. Pri izbiri drugega psa je pomembno upoštevati temperament, spol, starost in izkušnje obeh živali. Dobro socializiran haski se lahko odlično razume z drugimi psi, vendar ni primerno predpostavljati, da bo sprejel prav vsako žival. Odgovoren lastnik mora poskrbeti za postopno spoznavanje, nadzor in varnost vseh živali.
Nega pasme sibirski haski
Nega sibirskega haskija ni posebej zahtevna glede kopanja ali striženja, vendar zahteva rednost. Največ pozornosti je treba nameniti njegovi gosti dvojni dlaki, ki se izrazito menja predvsem spomladi in jeseni. Poleg tega je pomembno redno pregledovanje ušes in oči, skrb za tačke ter ustna higiena. Z redno nego lahko pravočasno opazimo spremembe na koži, poškodbe, zajedavce in druge težave. Navajanje na nego naj se začne že pri mladičku, da pes postopke sprejme mirno in brez nepotrebnega stresa.
Nega dlake in kože
Sibirski haski ima dvojno dlako, ki mu zagotavlja dobro toplotno izolacijo. Mehka podlanka zadržuje toploto, krovna dlaka pa pomaga pri zaščiti pred zunanjimi vplivi. Zaradi te zgradbe dlake pasme praviloma ne strižemo na kratko, saj lahko s tem porušimo njeno naravno zaščitno funkcijo. Običajno zadostuje krtačenje vsaj enkrat ali dvakrat tedensko, med intenzivnim menjavanjem dlake pa je lahko potrebno tudi vsakodnevno odstranjevanje odmrle podlanke. Primerne so kakovostne krtače in glavniki, ki odstranijo odmrlo dlako, ne da bi poškodovali kožo.
Menjava podlanke je lahko zelo izrazita. Po navadi to obdobje nastopi dvakrat letno. V tem obdobju se lahko zdi, da pes izgublja ogromne količine dlake, vendar gre pogosto za normalen in naraven proces. Pomembno je, da dlako odstranjujemo postopno in nežno ter se izogibamo agresivnemu vlečenju ali striženju.
Haskija običajno ni treba pogosto kopati, saj je njegova dlaka razmeroma samočistilna. Kopel je primerna, ko je pes močno umazan ali kadar jo priporoči veterinar oziroma strokovnjak za nego. Uporabljamo šampon, namenjen psom, in poskrbimo, da se gosta podlanka po kopanju temeljito posuši. Za občasno kopanje parkrat letno je še vedno priporočljivo, da uporabimo šampon, ki je naraven. Odlična izbira bi bil naš Canis Extra šampon za pse, ki dlako in kožo nežno očisti in odstrani tudi najbolj trdovratno umazanijo. Zaradi svoje popolnoma naravne sestave, kožo navlaži in naredi dlako mehko ter sijočo.
Nega ušes in oči
Ušesa sibirskega haskija so pokončna in praviloma dobro prezračena, vendar jih je vseeno treba redno pregledovati. Preverimo, ali so čista, brez neprijetnega vonja, izrazite rdečice ali nenavadnega izcedka. Za čiščenje uporabljamo posebna čistila primerna za pasja ušesa, ki jih ali nakapamo direktno v uho ali pa na vato in potem nežno obrišemo umazanijo. V ušesni kanal ne vstavljamo vatiranih palčk ali drugih predmetov, saj lahko poškodujemo občutljivo tkivo.
Oči morajo biti jasne in brez izrazitega izcedka. Občasno lahko nežno odstranimo manjšo količino umazanije z mehko, čisto gazo, navlaženo z ustrezno tekočino. Posebno pozornost namenimo motnosti oči, močnemu solzenju, rdečini, mežikanju ali nenadnim spremembam vida. Sibirski haski ima lahko nekatere dedne očesne bolezni, zato so redni veterinarski pregledi še posebej pomembni.
Nega tačk in blazinic
Tačke so pri aktivnem psu, kot je sibirski haski, vsakodnevno izpostavljene različnim podlagam in razmeram. Zato je pomembno, da tačke in blazinice, prostore med prsti ter kremplje, po sprehodu pregledamo. Še posebej pozorni moramo biti v zimskem času, kjer je po površinah posuta sol, ki lahko dodatno izsuši ter razdraži blazinice in kožo. Prav tako je potrebna pazljivost in večja pozornost poleti, ko znajo biti površine po katerih pes hodi zelo vroče in lahko pride do resnejših opeklin in draženja kože. Za zaščito pred vremenskimi vplivi in izsušitvijo se odlično obnese naše olje za nego tačk. S svojo naravno oljno teksturo blazinice zaščiti in jih dobro navlaži.
Nega zob
Ustna higiena je izredno pomemben del nege, ki pa je velikokrat spregledan. Psi vsak dan uporabljajo svoje zobe za grizenje hrane, zato je zdravje dlesni in zob izrednega pomena. Priporočljivo je žvečenje primernih pasjih priboljškov, ki lahko pomaga pri mehanskem odstranjevanju oblog. Za velikega psa kot je haski bi bile primerne posušene kože goveda, ki poskrbijo za miselno zaposlitev ter odstranjevanje mehkejših oblog.
Morebitne zdravstvene težave pasme haski
Sibirski haski na splošno velja za razmeroma zdravo in vzdržljivo pasmo. Kljub temu se lahko pojavijo določene zdravstvene tegobe. Tveganje je odvisno od genetike, kakovosti vzreje, prehrane, telesne teže in življenjskega sloga. Nekatere izmed najbolj pogostih zdravstvenih težav so:
- Katarakta oziroma siva mrena: Gre za motnost očesne leče, ki lahko poslabša vid in v hujših primerih povzroči slepoto. Pri sibirskih haskijih se lahko pojavi dedna oblika, zato so pomembni očesni pregledi in odgovorna vzreja.
- Progresivna atrofija mrežnice (PRA): Dedna bolezen, pri kateri postopoma propadajo celice mrežnice. Pes lahko najprej slabše vidi v temi, pozneje pa izgubi tudi dnevni vid.
- Distrofija roženice: Pri tej težavi se v roženici pojavijo motna področja, ki lahko vplivajo na vid. Potek in resnost se razlikujeta, zato je ob opaženih spremembah potreben pregled pri veterinarju.
- Displazija kolkov: Gre za nepravilno oblikovanje kolčnega sklepa, ki lahko povzroča bolečino, šepanje in poznejši razvoj artroze. Tveganje lahko zmanjšujemo z odgovorno vzrejo, primerno telesno težo in uravnoteženo obremenitvijo med odraščanjem.
- Dedne nevrološke bolezni: Pri pasmi sta opisani tudi nekatere redke dedne bolezni živčevja, med njimi polinevropatija sibirskega haskija. Znaki lahko vključujejo motnje hoje, mišično oslabelost in zmanjšano koordinacijo.
- Prekomerna telesna teža: Čeprav so haskiji pogosto vitki in aktivni, se lahko ob prevelikih obrokih in pomanjkanju gibanja zredijo. Odvečna teža obremenjuje sklepe in lahko poveča tveganje za druge zdravstvene zaplete.
- Pomanjkanje cinka (cinkova dermatoza): Težava, pri kateri telo ne absorbira dovolj cinka, kar povzroča izpadanje dlake in rdečico okoli oči, gobčka, ušes in na tačkah.
Seznam ne pomeni, da bo posamezen sibirski haski zbolel za katero od navedenih bolezni. Pred nakupom mladička preverite zdravstveno dokumentacijo staršev in vprašajte vzreditelja o pregledih oči in kolkov ter priporočenih genetskih testih. Redni preventivni pregledi, cepljenje, zaščita pred zajedavci, ustrezna prehrana in vzdrževanje zdrave telesne teže so temelj dolgoročnega zdravja.
Sibirski haski prehrana
Pravilna prehrana je pomemben del skrbi za sibirskega haskija. Ker gre za aktivnega psa, ki je bil vzrejen za dolgotrajno delo, mora njegova hrana zagotavljati dovolj kakovostnih beljakovin, ustrezno količino maščob ter vse potrebne vitamine in minerale. Vendar vsi haskiji nimajo enakih prehranskih potreb. Pes, ki vsak dan teče in trenira, potrebuje drugačen energijski vnos kot pes, ki večino časa preživi na običajnih sprehodih.
Hrana za mladičke
Mladiček sibirskega haskija v prvih mesecih življenja hitro raste in razvija mišice, kosti, živčevje ter imunski sistem. Zato potrebuje popolno hrano za rast, ki vsebuje ustrezno razmerje beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov. Pri izbiri hrane za mladička je pomembna kakovost sestavin in primerna energijska vrednost. Prehitro pridobivanje telesne teže ni zaželeno, saj lahko prekomerna obremenitev vpliva na razvoj gibalnega sistema. Mladička zato hranimo v več odmerjenih obrokih in redno spremljamo njegovo telesno kondicijo.
Pri nas lahko izbirate med dvema okusoma suhe hrane za mladičke: piščancem in lososom. Oba okusa vsebujeta popolnoma naravne sestavine, ki so skrbno izbrane, da zagotavljajo mladiču vse kar potrebuje. Peleti so na voljo v dveh velikostih: malih in velikih peletih. Do izraščanja stalnih zob lahko uporabljate različico malih peletov, ko pa stalni zobje izrastejo pa je priporočeno, da greste na velike pelete.
Prav tako se pri nas lahko odločite tudi za mokro hrano v pločevinkah, ki je na voljo v 400 g ali pa 800 g pakiranju. Za mladičke so na voljo trije okusi: jagnjetina, piščanec in govedina. Izbrano meso in nežno soparjena zelenjava ter sadje z zelišči skupaj sestavljajo popoln obrok.
Hrana za odrasle pse
Odrasel sibirski haski potrebuje prehrano, ki vzdržuje zdravo telesno težo, mišično maso in dobro telesno pripravljenost. Količina hrane je odvisna predvsem od dejanske aktivnosti, presnove in telesne kondicije, ne zgolj od teže psa. Za haskija, ki je družinski spremljevalec in se vsak dan odpravi na več sprehodov, je lahko primerna kakovostna popolna hrana za odrasle pse. Pri zelo aktivnih psih, ki redno tečejo, trenirajo vleko ali sodelujejo v pasjih športih, je treba energijski vnos prilagoditi večji porabi. Tudi v tem primeru je pomembno, da spremljamo telesno težo in ne povečujemo obrokov samodejno.
Izbira okusov hrane za odrasle pse je izjemno pestra. Pri nas lahko suho hrano najdete v šestih različnih okusih: jagnjetina, losos, piščanec, govedina, kunec, insekti in Sport. Vsi okusi so zasnovani tako, da vsebujejo vse hranila, ki jih pes potrebuje. Za odraslega sibirskega haskija, ki je navajen bolj na mirnejše družinsko življenje bi bil najbolj primeren okus lososa, saj z naravno prisotnimi omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami poskrbi za podporo koži in dlaki.
Za bolj aktivnega haskija, ki sodeluje pri pasjih športih ali celo vleče sani, pa bi bil bolj primeren okus Sport, ki ima večjo vsebnost mesa in zdravih maščob ali okus govedina, ki ima povečan delež maščob. Zaradi načina priprave s postopkom hladnega stiskanja je Naturavetal hrana lahko prebavljiva in se v želodcu ne napihne, kar je boljša izbira za večje in bolj aktivne pasme, ki so bolj nagnjene k zasuku želodca.
Za odraslega psa pa je na voljo tudi več okusov popolne mokre hrane iz naravnih sestavin. Med drugim lahko izbirate med: piščancem, puranom z ribo, jagnjetino, divjačino, kuncem, konjem, govedino, polakom, bivolom in svinjino. Če pes ni preveč občutljiv lahko okuse izbirate po želji, jih kombinirate s suhimi peleti ali pa ponudite kot samostojen obrok.
Priporočeni prehranski dodatki
Prehranski dodatki niso nadomestilo za kakovostno in popolno hrano. Koristni pa so lahko ob določenih težavah in pri psih, ki potrebujejo ciljno dopolnitev prehrane.
Za sibirskega haskija so smiselni dodatki za kožo in dlako, zaradi njegove goste dlake in podlanke. Lahko začnete z dodajanjem omega 3 maščob, ki jih pri nas najdete v obliki olj. Najbolj poznano je lososovo olje, pri nas pa najdete še olje jeter polenovke, olje iz alg, 3-6-9 BARF olje ter konopljino olje. Vsa našteta olja vsebujejo maščobne kisline za podporo koži in dlaki, zato se lahko odločite za poljubno olje. Olja lahko dodajate ves čas, ali pa kot podporo v času menjave dlake.
Smiselno pa je dodajati tudi dodatke za sklepe, sploh če je haski aktiven in se ukvarja z več pasjimi športi. Za preventivo je na voljo Canis extra zelenoustna školjka, ki je primerna za dodajane preden se razvijejo očitni znaki težav s sklepi. Gelenkvital pa je z dodatki zelišč bolj primeren za uporabo, ko so že vidni očitni znaki težavv s sklepi (pes težje hodi, je počasen, ob skakanja pokaže znake neugodja in bolečine …) in je pes že starejši.
Trening, učenje in vzgoja pasme haski
Vzgoja sibirskega haskija zahteva potrpežljivost, doslednost in dobro razumevanje njegovega značaja. Gre za inteligentnega psa, ki se lahko hitro nauči novih vaj, vendar ga samostojnost in močan nagon po raziskovanju včasih odvrneta od sodelovanja. Najbolje se obnesejo kratke, zanimive in pozitivno zastavljene učne enote. Psa nagrajujemo s priboljški, igro, pohvalo ali drugo nagrado, ki mu veliko pomeni. Grobo kaznovanje, zastraševanje in nedoslednost lahko poslabšajo odnos med psom in lastnikom ter otežijo učenje.
Z vzgojo začnemo takoj, ko mladiček pride v novi dom. Pomembni je navajanje na različne ljudi, zvoke, okolja ter učenje osnovnih pravil. Socializacija mora biti postopna in prijetna, ne pa preplavljanje psa z dražljaji, ki ga prestrašijo. Med najpomembnejše veščine sodijo hoja na popuščenem povodcu, mirno čakanje, odpoklic, ustavljanje na znak, navajanje na samoto in sproščeno vedenje ob drugih živalih.
Pri haskiju je odpoklic posebej pomemben, vendar je treba razumeti, da je zaradi močnega nagona po teku in zasledovanju lahko nezanesljiv tudi pri dobro vzgojenem psu. Zato haskija praviloma ne spuščamo prosto na nezavarovanih območjih. Za gibanje brez povodca izberemo ustrezno ograjen prostor, za nadzorovano raziskovanje pa lahko uporabimo dolg sledni povodec.
Pomembno je tudi učenje samostojnega umirjanja. Pes, ki je vajen le stalne aktivnosti, se lahko težje sprosti v domačem okolju. Po sprehodu mu omogočimo počitek, mirno žvečenje primernega priboljška ali preprosto dejavnost za zaposlitev nosu. Haski je lahko precej glasen. Nekateri psi tulijo, cvilijo ali se oglašajo na različne načine, kar je del njihove komunikacije. Če se vokalizacija stopnjuje zaradi dolgčasa, osamljenosti ali stresa, je treba poiskati vzrok in prilagoditi dnevno rutino.
Sibirski haski potrebuje veliko gibanja. Natančna količina je odvisna od starosti in fizične pripravljenosti posameznega psa. Večini odraslih psov ustreza več ur različnih dejavnosti skozi dan. Vsaka aktivnost pa ne rabi biti intenzivna. Dnevna rutina lahko vključuje daljše sprehode, raziskovanje narave, razne vohalne igre, trening poslušnosti in igro z drugimi psi. Pomembna je kombinacija telesne aktivnosti in miselnih izzivov.
Haski je primeren spremljevalec za aktivne ljudi, ki uživajo v pohodništvu, teku in dolgih izletih. Mladičev ne obremenjujemo z dolgimi teki, ponavljajočimi se skoki ali napornimi pohodi, dokler se njihov gibalni sistem razvija. Pri vseh aktivnostih posebno pozornost namenimo temperaturi. Gosta dlaka haskija dobro ščiti pred mrazom, vendar to ne pomeni, da je neobčutljiv za vročino. Poleti se na sprehode odpravimo zgodaj zjutraj ali zvečer, zagotovimo senco in svežo vodo ter se izogibamo naporni aktivnosti v vročem delu dneva.
Primeren bivalni prostor
Kar zadeva bivanje, lahko sibirski haski živi v hiši ali stanovanju, če so njegove potrebe po gibanju, družbi in miselni zaposlitvi izpolnjene. Velik vrt je lahko prednost, vendar ni nadomestilo za sprehode. Ograja mora biti dovolj visoka in varna, saj so haskiji znani po kopanju pod ograjo, plezanju in iskanju izhodov. Pes, ki večino dneva preživi sam na dvorišču, praviloma ne dobi dovolj socialnega stika. Haski je družaben in želi biti del družinskega življenja. Dolgotrajna osamljenost lahko vodi v tuljenje, uničevanje predmetov ali poskuse pobega.
Mladički in vzreja pasme sibirski haski
Sibirski haski je priljubljena pasma, zato je pri izbiri mladička pomembno, da ne odločajo zgolj videz, barva oči ali cena. Zdravje, značaj, pogoji vzreje in zgodnja socializacija imajo dolgoročen vpliv na življenje psa. Odgovoren vzreditelj vam bo omogočil spoznavanje matere mladičev, predstavil pogoje, v katerih mladički odraščajo, ter pokazal ustrezno dokumentacijo. Pred nakupom vprašajte o zdravstvenih pregledih staršev, zlasti o pregledih oči in kolkov ter priporočenih genetskih testih za dedne bolezni, značilne za pasmo.
Mladiček naj odrašča v varnem in čistem okolju, kjer se postopoma navaja na običajne zvoke, ljudi, dotike in druge primerne dražljaje. Cena sibirskega haskija je odvisna od vzreditelja, rodovnika, zdravstvenih pregledov, porekla in države, v kateri psa kupujete. V Sloveniji se lahko okvirna cena mladička z rodovnikom giblje približno med 1.000 in 2.000 evri ali več, vendar se cene razlikujejo in jih je treba preveriti pri konkretnih vzrediteljih. Nenavadno nizka cena ni nujno dokaz težave, vendar je razlog za dodatno previdnost.
Poleg nakupne cene je treba upoštevati tudi dolgoročne stroške. Mednje sodijo kakovostna hrana, oprema, povodec in oprsnica, veterinarska oskrba, cepljenja, zaščita pred zajedavci, morebitno zavarovanje ter šolanje. Zaradi velike aktivnosti in goste dlake je treba računati tudi na redno nego ter ustrezno opremo za izlete. Pred dokončno odločitvijo razmislite, ali boste psu lahko zagotovili dovolj časa in gibanja tudi v slabem vremenu, med dopusti in ob spremembah življenjskega sloga. Haski lahko z vami preživi 12–14 let, zato nakup mladička pomeni dolgoročno odgovornost.
Zgodovina pasme sibirski haski
Zgodovina sibirskega haskija je tesno povezana z ljudstvom Čukčev, ki je živelo na severovzhodu Sibirije. V zahtevnih podnebnih razmerah so potrebovali pse, ki so lahko v mrazu in snegu vlekli lažje tovore na dolge razdalje ter učinkovito porabljali energijo. Pri vzreji so imeli prednost vzdržljivost, zanesljivost, družabnost in sposobnost sodelovanja v skupini. Psi so pogosto živeli blizu družin, zato so se razvijali kot delovni spremljevalci, ki so morali delovati tako v pasji skupini kot v človeškem okolju.
V začetku 20. stoletja so sibirske haskije pripeljali na Aljasko, kjer so postali znani predvsem zaradi dirk s pasjimi vpregami. Njihova hitrost, vzdržljivost in sposobnost dela v hladnem vremenu so jim pomagale pridobiti prepoznavnost tudi zunaj prvotnega območja. Posebej pomemben dogodek je bila dostava seruma v Nome na Aljaski leta 1925, ko so pasje vprege pomagale pri prevozu zdravila proti davici skozi zahtevne zimske razmere. Vlečne sani je vlekla skupina sibirskih haskijev, ki so kljub težkim razmeram uspešno izpolnili svojo nalogo.
Ameriška kinološka zveza (AKC) je sibirskega haskija priznala leta 1930. Od takrat se je pasma razširila po svetu in postala priljubljena tako med ljubitelji pasjih športov kot med družinami, ki iščejo aktivnega spremljevalca. Čeprav danes številni haskiji živijo kot družinski psi, njihove telesne in vedenjske značilnosti še vedno odražajo prvotni namen. Močna želja po gibanju, družabnost, vzdržljivost in samostojnost niso naključne lastnosti, temveč rezultat dolgotrajne selektivne vzreje.
Zanimivosti o pasmi
- Haski lahko preseneti z neverjetno varčnostjo pri porabi energije. Sibirski haskiji so bili vzrejeni za premagovanje dolgih razdalj v zahtevnih vremenskih razmerah. Njihovo telo je zato prilagojeno učinkovitemu gibanju in gospodarni porabi energije. To je eden od razlogov, zakaj so bili tako cenjeni pri vleki sani na dolge razdalje.
- Nekateri haskiji se znajo dobesedno pogovarjati s svojimi lastniki. Haskiji so znani po svojem bogatem glasovnem izražanju. Poleg tuljenja in cviljenja lahko spuščajo zvoke, ki zvenijo kot godrnjanje, pritoževanje ali celo odgovarjanje na vprašanja. Nekateri lastniki imajo občutek, da se z njimi dejansko pogovarjajo. Čeprav ne gre za človeški jezik, lahko pes z različnimi zvoki izraža vznemirjenje, željo po pozornosti ali nezadovoljstvo.
- Njihov rep ima tudi praktično funkcijo. Ko haski počiva na mrazu, se lahko zvije v klobčič in si z repom delno prekrije smrček. Tako si pomaga zaščititi obraz pred hladnim zrakom. Njegov košat rep torej ni le lep okras, ampak je lahko uporaben tudi pri počitku v mrzlem okolju.
- Vsak haski ima svoj način izražanja. Nekateri so glasni in teatralni, drugi presenetljivo tihi. Pasemske značilnosti so le izhodišče, saj se osebnosti posameznih psov razlikujejo.
