Prehranski vodič (Naturavetal prehranski slovarček) vam pove vse o tem, kaj je pri hrani pomembno. Ne glede na to, ali gre za energičnega športnika ali mirnega hišnega ljubljenčka: optimalna, naravi prilagojena prehrana je ključnega pomena, če želimo, da pes in mačka ostaneta zdrava, vitalna in polna veselja do življenja tudi v poznih letih. V idealnem primeru hranite kakovostno hrano, ki ne vsebuje dodatkov, ki obremenjujejo presnovo, in na povsem naraven način zagotavlja energijo, prilagojeno potrebam živali.
Kot lastnik živali želite zanjo le najboljše. Toda zaradi številnih različnih načinov hranjenja in velike izbire vrst hrane se človek hitro znajde v dvomih. Tako se počutijo številni lastniki živali, saj jim postaja vedno težje izbrati pravo hrano za svojega ljubljenčka. Če se pojavijo še bolezni ali alergije, se negotovost še poveča, saj je pravilna prehrana takrat še posebej pomembna.
Naš temelj je že od nekdaj združevanje strokovnega znanja in razvoj celostnih prehranskih konceptov, ki jih je mogoče prilagoditi individualnim potrebam vsakega psa in vsake mačke. Prav tako nam je bilo vedno pomembno, da to znanje delimo s svojimi strankami in jim ga posredujemo. Zato smo v našem prehranskem slovarčku zbrali nekaj osnovnih ozadnih informacij, ki vam nudijo prvi pregled nad zakonodajo glede deklaracij, dodatkov in naravnih hranil.
Na področju suhe hrane so najpogosteje proizvajajo briketi, ki nastajajo v ekstruderju (ekstrudirana hrana). Obstajajo pa tudi pečene suhe hrane in hladno stiskane suhe hrane, poleg tega pa postaja vse bolj poznana tudi tako imenovana suha BARF prehrana.
Postopki proizvodnje
Naša hladno stiskana hrana
Posebnost nežno hladno stiskane hrane, kakršna je Canis Plus je, da se surovine obdelajo posamično: meso posušimo in zmeljemo tako, da ga je mogoče stisniti. Žitarice obdelamo z edinstvenim patentiranim postopkom nad vodno paro tako, da te za psa postanejo optimalno prebavljive. Zelenjava in zelišča so posušena na svežem zraku in jih dodamo neposredno pred hladnim stiskanjem. Na ta način zagotovimo visoko biološko razpoložljivost naravnih hranilnih snovi. Postopek nežnega hladnega stiskanja izvajamo pod nizkim pritiskom, saj se tako ohrani maksimalna vrednost naravnih vitaminov in mineralov.
Canis Plus popolna hladno stiskana pasja hrana v želodcu ne nabrekne, zato je stopnja tveganja za obračanje želodca izredno nizka. Hladno stiskanje je enostavno naravno in pravilno.
Ekstrudirana hrana (briketi)
Ekstrudirana hrana za pse in mačke se proizvaja pod visokim pritiskom in pri zelo visokih temperaturah. Pri tem se dosegajo temperature med približno 140 in 200 °C. Pri takšnih temperaturah se številni življenjsko pomembni vitamini in hranila spremenijo ali uničijo, zato se kasneje umetno dodajajo nazaj. Poleg tega se pogosto uporabljajo dodatki, kot so barvila in arome, za izboljšanje sprejemljivosti hrane.
Masa se pod visokim pritiskom potiska skozi matrico, kjer dobi obliko, nato pa se brketi poškropijo z maščobo. To poskrbi za lepši videz briketov za lastnike, preprečuje žarkost, zmanjšuje obrabo ter prav tako povečuje sprejemljivost hrane. Številni dodatki so pod sumom, da povzročajo presnovne motnje in alergije.
Pečena suha hrana
Pri pečeni suhi hrani se posamezne surovine zmeljejo in zdrobijo ter se običajno ob dodatku vode zmešajo v kašo. Iz te mase se nato oblikujejo ali izrezujejo koščki, ki se nato spečejo v pečici. Pri tem postopku se uporabljajo temperature do približno 150 °C, dokler je prvotno surovo testo popolnoma pečeno. Prednost tega postopka je, da nastali briketi ne kažejo ali pa kažejo zelo malo nabrekanja. Slabost pa je, da se lahko zaradi visokih temperatur, ki dalj časa vplivajo na brikete, življenjsko pomembna hranila in vitamini uničijo ali spremenijo, zato se večinoma ponovno umetno dodajajo.
Suhi BARF
Suhi BARF temelji na načelih BARF prehrane, vendar posamezne sestavine niso surove in sveže, temveč posušene. To jim zagotavlja bistveno daljši rok trajanja. Med postopkom sušenja se spremeni tudi volumen posameznih sestavin, zato mora obrok pred hranjenjem vedno nekaj časa nabrekati v vodi.
Naša metoda priprave mokre hrane
Meso se surovo zmelje, skupaj z ostalimi sestavinami za naše menije; hladno polni in se nato v embalaži na kratko termično obdela. To zagotavlja tradicionalen način proizvodnje, ki omogoča popolno opustitev konzervansov.
Pravilnik o deklariranju – kako pravilno brati etiketo
Obstajajo številne uredbe EU ter nacionalni predpisi, zakoni in smernice, ki določajo, kako morajo biti krmila označena. Iz označbe (t. i. deklaracije) lahko razberete naslednje informacije: sestavo, analitske sestavine, dodatke, navodila za hranjenje ter po želji tudi prostovoljne navedbe.
Informacije o deklaraciji
- Seznam sestavin: Zakon določa, da mora vrstni red sestavin, navedenih na embalaži, ustrezati njihovemu deležu v hrani. Sestavina, navedena na prvem mestu, mora torej predstavljati glavno sestavino krme. Pri tem ločimo med odprto in zaprto deklaracijo.
- Odprta deklaracija: Posamezne sestavine so navedene v zaporedju glede na njihovo količino v hrani. Pri Naturavetal® je vse deklarirano odprto in pregledno! Najboljša hrana za pse vedno vsebuje odprto deklaracijo.
- Zaprta deklaracija: Pri zaprti deklaraciji so sestavine združene v skupine krmil in tako tudi navedene. To pomeni, da je na primer lahko navedeno zgolj »žita«. V skladu s Prilogo 3 k pravilniku o krmilih lahko žita pomenijo: »vse vrste žit, ne glede na obliko, ter proizvode iz predelave mlevskega zrna«. To zajema praktično vse, saj ne pove, za katero žito gre niti za kateri del rastline. Pogosto se iz ekonomskih razlogov uporabljajo manj kakovostni deli rastlin. Če želimo natančno vedeti, kaj hranimo, je v takšnih primerih treba povprašati proizvajalca.
- Živalski in rastlinski stranski proizvodi: Ti izrazi lahko vključujejo tako kakovostne sestavine, kot so srce, jetra, proso ali riževo zrno, lahko pa se za njimi skrivajo tudi manj kakovostni, prehransko vprašljivi ali slabo prebavljivi deli, ki pogosto ostanejo pri proizvodnji hrane za ljudi. Mednje sodijo na primer dlaka, perje ali kremplji oziroma olupki (npr. krompirjevi), listi, korenine ali stebla. Pri nas so takšni stranski proizvodi nepredstavljivi. Če za izrazom »stranski proizvodi« ni dodatne razlage, za katere sestavine gre, je vedno potrebna previdnost – odgovoren proizvajalec, ki uporablja kakovostne surovine, jih bo jasno navedel in ne skrival.
Mesni viri in kaj se lahko skriva za navedbami
Čeprav je vrsta mesa v večini primerov poudarjena na embalaži, to še ne pomeni samodejno, da je v hrani prisotno kakovostno meso. Primer: konzerva z navedbo okusa »jagnjetina« mora po zakonu vsebovati le 4 % jagnjetine. Preostanek lahko izvira iz svinjine, govedine ali drugih mesnih virov. Tako je lahko okus jagnjetine sestavljen iz štirih ali več različnih vrst mesa. Za psa z alergijami je to zelo problematično. Poleg tega ni jasno, ali so teh 4 % jagnjetine – in seveda tudi preostali del vsebine – kakovostni ali pa gre izključno za manjvredne klavniške odpadke. Prav tako je velika razlika v tem, kako je uporabljeno meso poimenovano.
Izvor mesa in kakovost živil
Na nekaterih krmilih pogosto zasledimo navedbe, kot je »meso živali, namenjenih za prehrano ljudi«. Pomembno je poudariti, da vsak proizvajalec hrane za pse in mačke uporablja meso iz istih klavnih živali, ki so namenjene tudi prehrani ljudi. V trenutku, ko se meso predela v krmo za hišne živali, samodejno spada v tako imenovano kategorijo 3 in s tem izgubi oznako »živilska kakovost«, čeprav izvira iz iste klavne živali kot meso za ljudi. Ta razvrstitev v kategorijo 3 ima zakonsko podlago in jo morajo upoštevati vsi proizvajalci krme. Nezdrave ali za uživanje neprimerne klavne živali se ne uporabljajo niti za prehrano ljudi niti za proizvodnjo hrane za živali.
Za prehrano se uporabljajo izključno užitne klavne živali. Njihovi najlepši deli, kot so na primer popolni fileji, so namenjeni ljudem, iz preostalega dela mesa pa se proizvaja hrana za hišne živali. To ne vpliva na kakovost vsebovanih hranil, hkrati pa je klavna žival optimalno in gospodarsko izkoriščena.
Manjvredni živalski stranski proizvodi, kot so na primer peresna moka, kremplji ali roževina, se v kakovostnih krmilih, kot sta Canis Plus® in Felins Plus®, ne uporabljajo. O kakovosti hrane se lahko prepričate sami tako, da ste pozorni na odprto deklaracijo ter na izključitev manjvrednih živalskih stranskih proizvodov, kot so kremplji ali peresna moka, ter vseh sintetičnih dodatkov. Za dolgo in zdravo življenje sta ključnega pomena kakovost celotne hrane in vrsti primerna receptura.
Piščanec, piščančje meso, piščančja moka, piščančja mesna moka
- PIŠČANEC: Takšna navedba na deklaraciji pomeni, da je v hrani cela žival, vključno s kljunom, perjem, kremplji, itd. Delež piščanca je stehtan pred sušenjem, saj se s tem navidezno poviša mesni delež perutnine, ki jo hrana vsebuje. V primeru, da hrana vsebuje le piščančje meso, je ponavadi v deklaraciji tako tudi zapisano.
- PIŠČANČJE MESO: Če je na deklaraciji kot sestavina navedeno piščančje meso, lahko govorimo o mesu, ki je stehtano pred sušenjem, ko še vsebuje vodo (60-70%). Tako je celoten mesni delež navidezno višji, kot če bi ga tehtali po sušenju, kar pomeni, da lahko proizvajalec piščančje meso postavi na prvo mesto. Na ta način nekateri proizvajalci zavedejo kupca, da je glavna sestavina izdelka piščančje meso. Kupec kupuje suho hrano, zato bi moralo biti nepomembno, koliko je meso tehtalo, ko je vsebovalo še večino vode. Proizvajalec lahko piščančje meso tako navede na prvem mestu v sestavi. S tem se kupcu ustvari vtis, da je piščančje meso glavna sestavina hrane, čeprav gre zgolj za deklaracijski trik.
- PIŠČANČJA MOKA: Velja enako kot pri sestavini „piščanec“, le da je delež naveden glede na težo po sušenju.
- PIŠČANČJA MESNA MOKA: Če je na deklaraciji kot sestavina navedena piščančja mesna moka, je čisto meso stehtano po sušenju. Kljub enakem deležu mesa navedenemu pri »piščančjem mesu« je ta vrednost nižja in se lahko v sestavi pojavi nekoliko v ozadju.
Žita in drugi viri ogljikovih hidratov
V zadnjih letih so pasje hrane, ki vsebujejo žita, vse pogosteje na slabem glasu, pri čemer mnogim lastnikom živali sploh ni jasno, zakaj. Prevladalo je mnenje, da so žita ena sama, manjvredna sestavina – pogosto zgolj zato, ker je nekdo nekoč slišal nekaj slabega o žitih. Katere rastline sploh spadajo med žita, mnogim ni znano. Izjave, kot so: »Svojega psa hranim izključno z brezžitno hrano. Če mu želim narediti veselje, mu dodam še malo riža,« jasno kažejo, koliko neznanja je na tem področju. Razširjeni so tudi številni drugi miti, ki jih želimo v nadaljevanju podrobneje osvetliti.
Žita in alergije
Ker je večina pasje hrane v preteklosti vsebovala žita, je pri številnih presnovno oslabljenih živalih prišlo do prvega stika z določeno vrsto žita, kar je pri mnogih povzročilo alergijsko reakcijo na žita. Danes, ko je brezžitno hranjenje postalo trend in vse več lastnikov psov posega po brezžitnih suhih hranah, ki pogosto vsebujejo krompir ali podobne sestavine, opažamo, da je vedno več psov nenadoma alergičnih na krompir, medtem ko žita dobro prenašajo. Dogajanje na področju alergij torej sledi trendom.
Za normalno zdravo žival ni nobenega problema, če hrana vsebuje žita – seveda pod pogojem, da so količine ustrezne, da proizvajalec uporablja kakovostne surovine, jih nežno predeluje in ne uporablja rastlinskih stranskih proizvodov, kot so stebla ali korenine. Teh stranskih proizvodov že od nekdaj ne uporabljamo, temveč stavimo na hranila iz celega zrna, ki so nežno obdelana, tako da se ohrani tudi dragocena surova vlaknina.
Če pa je pri psu prisotna alergija na žita, je seveda nujno, da ga hranimo brez žit. Več o tem lahko preberete v našem svetovalniku »Hrana za pse brez žitaric – več kot le trend«.
Alergija na žita ali intoleranca na gluten?
Veliko psov, pri katerih se domneva, da imajo alergijo na žita, v resnici sploh ne reagira na samo vrsto žita, temveč so občutljivi na gluten, ki ga žita vsebujejo. Težava z intoleranco na gluten je zelo razširjena tudi pri ljudeh. Tudi ljudje, ki gluten sicer relativno dobro prenašajo, lahko po zaužitju večjih količin razvijejo prebavne težave. Enako se lahko zgodi tudi pri psih. Zato v naših recepturah uporabljamo izključno sestavine brez glutena.
Delež žit in mesa
Vsaka suha hrana vsebuje večji delež rastlinskih sestavin kot mokra hrana, saj je ta delež potreben, da je hrano sploh mogoče stiskati. Ogljikovi hidrati so pri tem nepogrešljivi. Kdor želi hraniti psa z zelo visokim deležem mesa oziroma z zelo nizkim deležem ogljikovih hidratov, bi se moral suhi hrani v celoti odpovedati. Mokra hrana, kot so na primer Canis Plus® popolni meniji, je v takem primeru bistveno primernejša za psa.
Žita in »preveč energičen« pes
Če pes dobi hrano z visokim deležem hitro razpoložljivih ogljikovih hidratov in hkrati s premalo vlaknin, lahko pride do hitrega dviga krvnega sladkorja. Če hrana poleg tega vsebuje še veliko maščob in beljakovin, se lahko zgodi, da ima pes na voljo bistveno več energije, kot jo dejansko potrebuje. Če je pes že po naravi bolj živahen in nemiren, lahko presežek energije povzroči, da se še dodatno »razdivja«. Vendar za to ni krivo žito kot takšno, temveč kakovost uporabljenih surovin in celotna sestava hrane, ki za psa verjetno ni optimalna. Več informacij o tem, kako lahko hrana vpliva na vedenje psa, najdete v našem svetovalniku »Povezava med prehrano in vedenjem pri psu«.
Pri naši hrani Canis Plus® zelo pazimo, da uporabljamo surovine, ki so kakovosten vir hranil. Te so nežno obdelane, da jih pes lahko dobro izkoristi – na primer uporabljamo polnozrnati riž namesto belega poliranega riža. Polnozrnati riž vsebuje bistveno več hranil in tudi več surove vlaknine kot bel poliran riž. Naše recepture so prilagojene potrebam psa in zasnovane tako, da ga ne »preplavijo« s hitro energijo, temveč mu energijo zagotavljajo enakomerno skozi daljše časovno obdobje. Tako se lahko izognemo nenadnemu presežku energije, ki bi lahko vplival na vedenje psa.
Prosimo, upoštevajte še naslednje: mnogi psi so veliki ljubitelji hrane in to lastnikom pokažejo takoj po obroku, ko veselo tekajo okoli njihovih nog. Če je takšno vedenje pozitivno spodbujano, je zelo verjetno, da ga bo pes vedno pogosteje kazal. V tem primeru gre za naučeno vedenje in ne za znak pretirane vzburjenosti.
Analitska sestava hrane – kaj nam pove?
Analitske sestavine so obvezne navedbe v skladu z zakonodajo EU o krmilih. Gre za t. i. Weenderjevo analizo, pri kateri se določajo vsebnosti surovih beljakovin, maščob, surovega pepela in surove vlaknine. Pri hrani z vsebnostjo vlage nad 14 % je obvezna tudi navedba vlage.
Surove beljakovine
Za navedbo surovih beljakovin se skriva skupna količina dušikovih spojin. Ker analiza zajema vse beljakovine – tako živalske kot rastlinske – sama količina beljakovin ne pove ničesar o njihovi kakovosti. Za izgradnjo in ohranjanje telesnih struktur so ključne predvsem esencialne aminokisline, saj jih mora telo nujno dobiti s hrano.
Pretirano hranjenje z manj kakovostnimi beljakovinami je lahko tudi vzrok številnih bolezni. Pri enaki količini hrane z visoko kakovostnimi beljakovinami iz mišičnega mesa in notranjih organov pa je zagotovljena ustrezna oskrba z esencialnimi aminokislinami. Najboljša hrana torej ni tista z najvišjo vsebnostjo surovih beljakovin, temveč tista z najbolj kakovostnimi beljakovinami v primerni skupni količini – kar je pri našem asortimentu hrane zanesljivo zagotovljeno.
Vsebnost maščob
Tudi za navedbo vsebnosti maščob se skriva skupna količina maščob v hrani. Iz te navedbe ni razvidno, za kakšno vrsto maščob gre. Maščobe so najpomembnejši vir energije, poleg tega pa sodelujejo pri transportu hranil ter ščitijo organe in živčevje.
Nekaterih maščobnih kislin telo ne more samo proizvesti in jih mora vnesti s hrano (esencialne maščobne kisline). V živalskih maščobah prevladujejo nasičene maščobne kisline, medtem ko se dragocene nenasičene in večkrat nenasičene maščobne kisline večinoma nahajajo v ribah in določenih rastlinah. Presežek energije oziroma maščob se v telesu shranjuje v obliki zalog.
Surove vlaknine
Ta vrednost prikazuje delež prehranskih vlaknin, ki so ključnega pomena za črevesno peristaltiko in s tem za urejeno prebavo. Surova vlaknina med drugim podpira koristne črevesne bakterije in prispeva k fiziološkemu črevesnemu okolju.
Surovi pepel
Surovi pepel vsebuje anorganske sestavine hrane, torej mineralne snovi in spojine elementov v sledovih. Določanje poteka s sežiganjem v mufelni peči pri 550 °C. Razlika med suho snovjo in surovim pepelom predstavlja organsko snov, kamor sodijo surove beljakovine, maščobe, surova vlaknina in brezdušikovi ekstrakti.
Splošno razširjeno mnenje, da visoka vrednost surovega pepela močno obremenjuje ledvice, velja le v primeru umetnih vitaminov in mineralov. Naša hrana vsebuje izključno kakovostne surovine, zato predstavlja njena vrednost surovega pepela pozitiven pokazatelj optimalne oskrbe živali z minerali in elementi v sledovih.
Vitamini in minerali
Naravni vitamini v svoji izvorni obliki opravljajo zelo specifične naloge. Naše različne vrste hrane so z naravnimi, čistimi sestavinami na povsem naraven način obogatene z vitamini in minerali. Kljub temu se mnogi lastniki živali pri pregledovanju krmnih tabel pogosto zmotno osredotočajo predvsem na količine posameznih vitaminov, da bi presodili, ali je njihov ljubljenček ustrezno preskrbljen.
Odločilno pa ni koliko, temveč dejanska biološka uporabnost vitaminov in mineralov. Lastniki pogosto zaznajo le količino in z njo skušajo nadomestiti domnevno pomanjkanje, pri čemer lahko sčasoma pride celo do zdravju škodljive prekomerne oskrbe, če se zaužije več vitaminov, kot jih telo dejansko potrebuje.
Umetnim, sintetičnim vitaminom manjka naravna raznolikost. Telo jih slabše presnavlja in močno obremenjujejo jetra ter ledvice. Na embalaži jih prepoznamo na primer po navedbi »dodatki«. Ker v naši hrani ne uporabljamo nobenih umetnih vitaminov, te navedbe seveda ni.
Minerali sodelujejo pri številnih telesnih funkcijah. Med drugim podpirajo izgradnjo kosti in pomembno prispevajo k ohranjanju zdravja imunskega sistema. Kalcij spada med najpomembnejše minerale v organizmu živali. Večina je shranjena v kosteh in zobeh, manjši del pa v krvi. Nepogrešljiv je za izgradnjo in ohranjanje okostja ter zob, podpira strjevanje krvi ter ohranja pravilno delovanje mišic in živčevja. Fosfor je ključni partner kalcija ter prav tako gradnik kosti in zob. Ima pomembno vlogo v celotnem presnovnem procesu in je nujen za uravnavanje kislinsko-bazičnega ravnovesja.
V naši hrani uravnoteženo razmerje kalcija in fosforja zagotavlja potrebno ravnovesje za optimalno zdravje. Zaradi uporabe naravnih surovin je presežek izključen, hkrati pa se učinkovito preprečuje tudi pomanjkanje.
Kaj so dodatki?
Dodatki so snovi, ki se hrani dodajajo takrat, ko same sestavine ne zadoščajo za dosego določenega cilja. Ta cilj je lahko na primer privlačnejša barva hrane, bolj vabljiv in okusen vonj, posebna tekstura ali daljša obstojnost. Danes se dodatki žal uporabljajo prepogosto, saj predstavljajo cenovno ugoden način za izravnavo pomanjkljivosti manj kakovostnih surovin. Praviloma gre pri tem za sintetične, torej kemično proizvedene snovi.
- Senzorični dodatki: ti dodatki se običajni hrani dodajajo za izboljšanje ali spreminjanje organoleptičnih oziroma vizualnih lastnosti hrane. V to skupino sodijo funkcionalne skupine, kot so barvila in aromatične snovi.
- Prehransko-fiziološki dodatki: To so snovi, ki imajo prehransko-fiziološki pomen za krmo in žival, kot so na primer vitamini, provitamini, elementi v sledovih in aminokisline.
- Konzervansi: Konzervansi so pogosto deklarirani kot »EG-dodatki« ali »z antioksidanti«. Zaskrbljujoči so rezultati raziskav, ki kažejo, da lahko konzervansi sprožajo alergije in spreminjajo delovanje imunskega sistema. Poleg tega imajo lahko celo rakotvoren učinek na organizem.
Suha hrana v osnovi ne potrebuje konzerviranja. Da pa bi bila okusnejša, se nanjo pogosto naknadno razpršijo maščobe. Te bi se v toplem vremenu hitro pokvarile (postale žarke), zato jih je treba konzervirati. Mi se temu zavestno izogibamo, zato našo hrano ponujamo brez razpršenih maščob brez konzervansov in brez ostalih dodatkov.
Literatura:
