Kategorija: Pasme psov

Pred več deset tisoč leti so prvi ljudje sklenili nenavadno partnerstvo z drugo živaljo – sivim volkom (Canis lupus). Usodi naših dveh vrst sta se prepletli. Telo in temperament volka sta se spremenila – zmanjšale so se jim lobanje, zobje in kremplji, ušesa so se skrčila, postali so ubogljivi ter manj bojazljivi. Naučili so se brati zapletene človeške izraze … in se spremenili v pse.

Psi so bili prve udomačene živali. Udomačili smo jih še preden smo udomačili piščance, krave, koze, prašiče in ovce (in veliko prej, preden smo udomačili mačke – te so še do danes nekoliko ne-udomačene) ter preden smo postali kmetje.

V prispevku bi radi podali osnovne informacije o različnih pasmah psov in njihovi priljubljenosti v Sloveniji. Pojasnili kaj so pasme psov, zakaj so pomembne in kako izbrati pravo pasmo.

Kaj pomeni pasma psa?

Beseda “pasma” pomeni skupino živali iste vrste, ki imajo podobne fizične in vedenjske lastnosti, ki se prenašajo iz roda v rod. V kontekstu psov, pasma označuje specifično vrsto psa, ki je bila vzrejena za določene lastnosti in funkcije, kot so velikost, oblika telesa, tip dlake, barva kožuha in pa za določena vedenja, kot so varovanje, lov ali pastirstvo. Obstaja le ena vrsta psa. Pasem pa je mnogo.

Pasme so rezultat selektivne vzreje. Rejci so izbirali posamezne živali z najbolj zaželenimi lastnostmi in jih parili med sabo zato, da bi ohranili ali izboljšali te lastnosti v prihodnjih generacijah. Dan danes kinološka društva vzdržujejo standarde pasem (nek pisni opis idealnega predstavnika pasme). Standardi določajo, kakšne lastnosti naj bi imel tipičen predstavnik neke pasme.

Zgodovina nastanka pasem

Nekateri trdijo, da so bili psi udomačeni pred približno 10.000 leti, spet drugi pa, da veliko prej, tudi 30.000 let nazaj (ali še prej!). Najstarejši fosil, za katerega se znanstveniki strinjajo, da je pes in ne volk, je star približno 14.200 let. Vendar obstajajo tudi primerki, starejši od 30.000 let, glede katerih se znanstveniki ne strinjajo, komu pripadajo. Prav tako se strokovnjaki ne strinjajo ali se je to zgodilo v Evropi ali v Aziji. Novejše študije namreč kažejo, da so ljudje morda kar dvakrat udomačili pse.

Pred približno 7.000 – 14.000 leti se je prvotna populacija volkov razdelila na vzhodnega in zahodnega evrazijskega volka, ki sta bila udomačena neodvisno drug od drugega, na dveh različnih delih sveta. Volkove, ki so ostali v vzhodni Evraziji, so udomačili ljudje na jugu Kitajske, drugi volkovi pa so sledili človeškim plemenom proti zahodu Evrope.

Prav tako obstajajo nestrinjanja glede tega, kako smo pravzaprav sploh udomačili pse – nekateri menijo, da so prvi človeški lovci aktivno krotili volkove, spet drugi pa, da so se volkovi udomačili sami (tako da so se hranili z mrhovino, ki so jo pustili človeški lovci, ali pa so se sprehajali okoli ognjišč in z vsako generacijo postajali bolj krotki).

Nekaj časa po tem, ko so psi postali naši spremljevalci, smo jih ljudje začeli selektivno vzrejati, da smo poudarili željene lastnosti. Lovci in nabiralci so namensko izbirali volčje mladiče, ki so bili manj agresivni do ljudi. Z začetkom kmetijstva so se pojavili pastirski in čuvajski psi, ki so bili vzrejeni za zaščito kmetij in čred ter so bili sposobni prebavljati škrobnato hrano. Ljudje smo torej na začetku poudarjali predvsem lastnosti, kot so velikost, pastirske sposobnosti, dober voh, vid, sluh itd.. Pse smo poimenovali po nalogi, ki so jo opravljali – če je pes prinašal, je bil prinašalec. Če je kazal, kje je plen, je bil »pointer«. Pomembna je bila njegova lastnost, ne izgled.

Ko so v viktorijanski Angliji, leta 1835, prepovedali pasje borbe, je bilo kar naenkrat na trgu preveč mladičev. V barih in klubih delavskega razreda se je razvila zamisel o lepotnem tekmovanju. John Henry Walsh je bil športni novinar, ki je napisal vrsto knjig, v katerih je določil pravila za vse viktorijanske športe, med drugim tudi za pasje razstave. Napisal je serijo knjig, v katerih je določil prve standardne za sodobne pse. Prvič so bili torej psi standardizirani šele pred 200 leti.

Razstave so postale popularne in »vrhunski psi« so postali blago, ki so ga ljudje kupovali in prodajali za visoke zneske. S programi križanja so ugotovili, da lahko poudarijo najbolj zaželene lastnosti in izločijo nezaželene. Tako so nastale popolnoma nove pasme. Naredili so tudi za tiste čase nemogoče – ponovno so vzredili pasmo, ki je izumrla. Irski volčji hrt je izumrl okoli leta 1720, vendar je Škot George Augustus Graham s parjenjem škotskega jelenarja, dogo in tibetanskega mastifa ustvaril pasmo, ki je bila podobna ilustracijam.

Delavski razred je populariziral razstave, vendar so besedo »pasma« dokončno zapisali v zgodovino angleški aristokrati. Določene pasme psov so postale modni dodatek. Želeli so pse, ki sedijo v naročju ali se nosijo v torbicah. Vendar pa so, kot se za aristokrate spodobi, želeli prefinjene pse z vrhunskim rodovnikom in izjemnim genetskim poreklom. Tako so rejci začeli zapisovati rodovnike na podoben način, kot so bili urejeni rodovniki aristokratskih družin.

Psi so danes najbolj raznoliki sesalci na Zemlji, saj smo ljudje z umetno selekcijo ustvarili več kot 350 globalno priznanih pasem (poznamo kar 8-krat več pasem psov, kot pasem mačk!)

Katere so bile prve pasme? Ker je udomačevanje psov potekalo po vsem svetu, osem najstarejših pasem izvira iz vseh delov sveta, ne samo iz enega območja.

• Akita Inu – izvor Japonska
• Basenji – izvor Afrika
• Afganistanski hrt– izvor Afganistan
• Aljaški malamut – izvor Alaska
• Samojed – izvor Sibirija
• Saluki – izvor Egipt
• Šarpej – izvor Kitajska
• Čov čov – izvor Kitajska

Nastanek FCI skupin

Fédération Cynologique Internationale (slovenski prevod: Mednarodna kinološka zveza), na kratko FCI, je največja mednarodna zveza nacionalnih kinoloških klubov. Leta 1911 so jo ustanovile Nemčija, Avstrija, Belgija, Francija in Nizozemska. Skupina je razpadla med prvo svetovno vojno, leta 1921 pa sta jo obudili in preoblikovali Belgija in Francija. Od takrat se je pridružilo še 95 držav, tudi Slovenija. Slovenijo v FCI predstavlja Kinološka zveza Slovenije.

Poslanstvo FCI je spodbuda in varovanje čistokrvnih pasem psov. Prizadevajo si za vzajemno priznane rodovnike med vsemi članicami. FCI trenutno priznava 356 pasem. Vsaka pasma je t.i. »last« določene države. Država lastnica pasme napiše pasemski standard (podroben opis idealnega tipa pasme), pri čemer sodeluje s komisijo FCI. Objavljeni pasemski standardi predstavljajo referenco za sodnike na razstavah in pa za vzreditelje, ki si prizadevajo vzgojiti vrhunske pse. Slovenija ima v lasti pasmo Kraški ovčar. FCI je pasmo sprejel leta 1969.

FCI pasme psov razvršča v 10 skupin, ki so oblikovane na podlagi izgleda, značaja in prvotnega namena pasme.

1. Ovčarski in pastirski psi (brez švicarskih planšarskih psov)

V prvo skupino sodijo psi z močnim instinktom za nadzor gibanja drugih živali. To so inteligentni psi z visoko ravnjo energije, zaradi česar so primerni za naloge kot so pastirstvo, iskanje in reševanje. Predstavniki prve skupine so tudi dobri psi pomočniki, saj so znani so po tem, da rado tesno sodelujejo s človekom in po potrebi samostojno opravljajo naloge.

Znani predstavniki FCI skupine 1: border collie, avstralski ovčar, šetlandski ovčar, beljgijski ovčar, nemški ovčar, avstralski govedar.

2. Pinči, šnavcerji, molosi in švicarski planšarski psi

Pinči in šnavcerji so pozorni in vztrajni, zato so odlični čuvaji. Včasih so jih imenovali tudi »podganarji«, saj je bila njihova primarna naloga lovljenje podgan in miši na kmetijah. V drugi skupini so tudi molosi – veliko večji psi, ki so primarno opravljali naloge čuvajev. Sem sodita nemška doga in bulmastif. Švicarski planšarksi psi, zadnji predstavniki te skupine, pa so močni in okretni, v preteklosti so jih uporabljali za pastirstvo in vleko vozov v alpskih regijah.

Znani predstavniki FCI skupine 2: doberman, veliki šnavcer, miniaturni šnavcer, bernski planšar, hovawart, rotvajler, landseer, bulmastif, tibetanski mastif.

3. Terierji

Skupina 3 je namenjena terierjem, ki so znani so po svojem temperamentnem vedenju in odličnih lovskih spretnostih. Terierji so vitke postave in so zelo inteligentni, zato so jih v preteklosti vzrejali za lov na miši, podgane in lisice ter za varovanje doma.

Znani predstavniki FCI skupine 3: fox terier, irski terier, valižanski terier, cairn terier, norfolški terier, zahodnovišavski beli terier, jorkširski terier, bulterier.

4. Jazbečarji

Četrta skupina je posebna, saj jo sestavljalo le jazbečarji. Značilno dolgo telo in kratke noge so tako edinstvene, da so jazbečarji edini predstavniki FCI skupine 4.

Poznamo tri velikosti jazbečarja: standardna (9-11 kg), miniaturna (4,5-6 kg) ali zajčja (manj kot 4,5 kg). Poleg velikost jih razlikujemo še glede na tip dlake: kratkodlaki, dolgodlaki in resasti. Jazbečarji so bili prvotno vzrejeni za lov živali, ki živijo v rovih. Imajo močne kratke noge, ki jim omogočajo kopanje in premikanje skozi tunele.

5. Špici in pratipski psi

V peti skupini so psi, ki jih cenimo zaradi njihovega značilnega videza in vsestranske uporabe. Za njih je značilna klinasto oblikovana glava, štrleča ušesa in razkošen kožušček.

Znani predstavniki FCI skupine 5: Akita, nemški špic, finski špic, shiba inu, pomeranec, kanaanski pes, faraonski pes, tajski grebenar.

6. Goniči in krvosledci

Goniči in krvosledci so znani po svojem vohu, hkrati pa so zelo vzdržljivi, zato so pri lovu neprecenljivi. Sledijo vonjem na različnih terenih. Glede na tehniko lova jih razdelimo v dve skupini: na večje lovske pse, ki lovijo v čredah in glasno sporočajo lokacijo s tuljenjem, ter na manjše pasme, ki so zaradi svoje rasti primernejše za sledenje plenu v gostejši vegetaciji.

Znani predstavniki FCI skupine 6: baseti, pes. Sv. Huberta, švicarski gonič, bavarski barvar, rodezijski grebenar, dalmatinec, vižla.

7. Ptičarji in setri

Ptičarji so odlični parterji na lovu na perjad in divjad. V angleščini se ptičarjem v sedmi skupini reče tudi »pointing dogs« (v angleščini »point« dobesedno pomeni »pokaži) in pointerji so znani po svojem značilnem “kazalnem” položaju – ko najdejo plen, zavzamejo negibno držo in lovcem pokažejo lokacijo plena. Sem sodijo tudi setri, ki se se ob najdbi divjadi uležejo, kar je ostanek iz časov, ko so lovci uporabljali mreže.

Značilno je, da so te psi energični, vzdržljivi ter da dobro sodelujejo z ljudmi.

Znani predstavniki FCI skupine 7: weimarski ptičar, nemški kratkodlaki ptičar, nemški dolgodlaki ptičar, irski seter, angleški seter.

8. Prinašalci, šarivci in vodni psi

Pasme, ki so znane po tem, da znajo loviti in prinašati divjad na različnih vrstah terena, predvsem pa v bližini vodnih teles. Lastnosti, ki odlikujejo to skupino so: odlična sposobnost plavanja, nežne čeljusti in dobra poslušnost. Nežne čeljusti potrebujejo zato, da lahko prinesejo plen, ne da bi ga poškodovali. Vendar pa so psi v tej kategoriji postali priljubljeni družinski spremljevalci po vsem svetu ne zaradi svojih izjemnih lovskih sposobnosti, pač pa zaradi neizmerne naklonjenosti človeku.

Znani predstavniki FCI skupine 8: labradorec, zlati prinašalec, kokeršpanijel.

9. Družni psi

Že ime pove vse – družni psi so tiste pasme, katerih namen je delanje družbe ljudem. Ti psi so na splošno majhni in družabni, prilagojeni na bivanje v notranjem prostoru. So dobri mestni psi.

Znani predstavniki FCI skupine 9: kodrasti bišon, koder, kitajski goli pes, čivava, papillon, cavalier King Charles španjel, opičji pinč, mops, buldog.

10. Hrti

Hrti so znani po svoji vitke, aerodinamični oblike telesa, izjemni hitrosti in ostrem vidu. Hrti imajo obliko glave (malce daljši gobček), ki jim med pasmami omogoča največje vidno polje. So hitri in agilni lovci – ko odkrijejo plen ga ne spustijo izpred oči in ga zasledujejo z neizmerno hitrostjo. So najboljši pasji šprinterji, vendar lahko divjad zasledujejo tudi na dolge razdalje. Njihov lovski nagon je zelo močen, zato jih na sprehodih nikar ne spuščajmo s povodca.

Znani predstavniki FCI skupine 10: afganistanski hrt, irski volčji hrt, veliki angleški hrt, vipet, saluki.

Najbolj priljubljene pasme psov v Sloveniji

Izjemno težko je napisati katere so najbolj priljubljene pasme psov v Sloveniji, saj se trendi in popularnost pasme ves čas spremninajo. Za leto 2024 bi vsekakor lahko zapisali, da so bolj priljubljene majhne in srednje velike pasme. To lahko povežemo z načinom življenja ljudi. Veliko ljudi živi v stanovanjih in so zaposleni, kar pomeni, da so večina časa od doma. Takšnemu življenjskemu slogu običajno bolj ustreza manjša ali srednje velika pasma psa.

Od majhnih pasem so v Sloveniji zelo popularne čivave, yorkširski terierji, pomeranci, maltežani. Od srednje velikih pasem po popularnosti vsekakor prevladujejo francoski buldogi. Od večjih pasem pa so v Sloveniji izjemno popularni nemški ovčarji, zlati prinašalci, labradorci in border collie.

Redke pasme psov

Določene pasme psov so izjemno redke po celotnem svetu in posledično tudi v Sloveniji. Da so določene pasme redke je povezano z različnimi dejavniki:

• Posebne zdravstvene zahteve pasme
• Pomanjkanje vzrediteljev določene pasme
• Trendi in popularnost pasme

Torej določene pasme so izjemno redke, ker ni dovolj vzrediteljev za to pasmo. Bodoči lastniki lahko na tak način leta čakajo na novega družinskega člana, kar seveda marsikoga odvrne od nakupa psa in raje izbere drugo pasmo. Vzreditelji redkih pasem pa imajo težave pri vzreji, saj je veliko težje najti primernega samca ali samico za novo leglo. Prav tako pa so odbobja, ko je ena pasma veliko bolj popularna kot druga. Npr. 20 let nazaj nihče ni poznal francoskih boldogov, danes pa so v Sloveniji ena izmed najbolj poogostih pasem. Popularnost pasme vpliva tudi na vzreditelje, saj je če določena pasma popularna je po tej pasmi tudi veliko povpraševanja kar za vzreditelje pomeni, da bodo lažje in hitreje našli primerne lastnike za svoje mladiče.

Redke pasme psov v Sloveniji: poljski gonič, južnoruski ovčar, atlaški ovčar, ameriški lisičar, Kishu, Susseški španjel, slovaški ostrodlaki ptičar, zajčar, broholmer, grifon, resasti italijanski gonič, zahodnosibirska lajka,…

Majhne in srednje velike pasme psov

Majhne in srednje pasme psov so zelo razširjene (veliko bolj kot v preteklosti) zaradi sodobnega načina življenja. Prednosti majhnih in srednje velikih pasem psov so številne – zavzamejo manj prostora v stanovanju, hiši ali avtu, z njimi smo lažje mobilni, običajno predstavljajo manjši finančni strošek, saj potrebujejo manj hrane in tudi veterinarska oskrba je običajno cenejša. Prav tako so določene manjše pasme psov primerne tudi za starejše ljudi, saj so lažje vodljive in potrebujejo manj intenzivne fizične aktivnosti.

Najbolj priljubljene majhne pasme psov: čivava, havanski bišon, Yorkshirski terier, pritlikavi pudelj, mali italijanski hrt, maltežan, mops, nemški špic, pekinezer, pomeranec, Šetlandski ovčar, Shih Tzu, pritlikavi šnavcer, bostonski terier, Cavalier King Charles španjel, Coton de tulear, francoski buldog, kodrasti bišon, Shiba Inu,…

Najbolj priljubljene srednje velike pasme psov: ameriški pit bull terier, avstralski ovčar, baset, beagle, borderski ovčar (Border Collie), angleški buldog, bulterier, Chow Chow, srednji pudelj, koker španjel, Lagotto romagnolo, Shar Pei, sibriski haski, škotski ovčar, tibetanski terier, Toller (Nova Scotia Duck Tolling Retriever), vipet,…

Velike pasme psov

Velike pasme psov so v osnovi bolj primerne za večje prostore in velike družine. Velike pasme imajo večje potrebe po prostoru in aktivnosti. Vsekakor pa ni nemogoče imeti velike pasme v majhnm stanovaju, potrebne je le nekoliko več organizacije. Za velike pasme psov se običajno odločajo večje družine, ki živijo v hiši z vrtom. Na tak način se oskrba, vzgoja in socializacija psa razporedi na vse družinske člane. Prav tako večji psi običajno potrebujejo več fizične zaposlitve, zato je ideelen zagrajen vrt, kjer lahko psa utrudimo z metanjem žogice ali frizbija. Še vedno pa takšni psi potrebujejo dolge sprehode, da se pravilno socializirajo in spoznavajo z novo okolico.

Najbolj popularne velike pasme psov: afganistanski hrt, Akita Inu, ameriški buldog, ameriški staffordshire terier, belgijski ovčar Malinois, beli švicarski ovčar, češkoslovaški volčjak, dalmatinec, veliki pudelj, irski rdeči seter, labradorec, madžarski kratkodlaki ptičar (Vižla), nemški kratkodlaki in dolgodlaki ptičar, nemški ovčar, Saluki (Perzijski hrt), samojed, Weimaranec, zlati prinašalec,…

Najbolj popularne zelo velike pasme psov: aljaški malamut, ameriška akita, argentinska doga, bordojska doga, bernski planšarski pes, bulmastif, doberman, kraški ovčar, nemški bokser, rodezijski grebenar, rotvajler, veliki šnavcer, tibetanski mastif, tornjak, bernardinec, Cane Corso, kavkaški ovčar, nemška doga, Novofundlandec, Šarplaninec,…

Kako izbrati pravo pasmo psa?

Ko se odločamo za nakup psa, je pomembno, da se zavedamo prednosti, ki jih prinaša nakup psa z rodovnikom pri priznanem vzreditelju. Rodovnik je uradni dokument, ki potrjuje poreklo psa in njegovo čistokrvnost. Vzreditelji morajo upoštevati stroge standarde in smernice, ki jih določajo kinološke organizacije (v Sloveniji KZS, mednarodno FCI). Ti standardi vključujejo:

• Rodovnik, ki beleži prednike psa do več generacij nazaj,
• genetske teste, ki pomagajo izključiti dedne bolezni in druge zdravstvene težave, ki bi se lahko prenašale na potomce,
• druge zdravstvene preglede, kot so rentgenski posnetki kolkov in komolcev, oftalmološki pregledi, kardiološki pregledi itd.. (namen teh pregledov je zagotoviti, da so plemenski psi zdravi in da ne bodo prenašali genetskih bolezni na potomce),
• skladnost s standardni pasme,
• pravilna socializacija mladičev, ki je ključnega pomena za kasnejši razvoj psa. Mladiči so od rojstva deležni ustrezne nege, pozornosti in socializacije, kar vpliva na njihov značaj in vedenje.

Vzreditelji skrbijo tudi za to, da so mladiči cepljeni, čipirani in pregledani s strani veterinarja, preden odidejo v nov dom. Nakup psa pri vzreditelju je edina smiselna izbira, saj vam vzreditelj zagotavlja podporo in svetovanje tudi skozi celotno življenjsko obdobje psa, lahko pomaga/svetuje pri vzgoji, prehrani in zdravstveni oskrbi.

Preden se odločimo za pse se pozanimamo o pasmi. Pasme si ne izberemo zgolj zaradi izgleda, temveč izberemo takšno pasmo, ki ustreza našemu življenjskemu slogu, prostoru in osebnim preferencam. Upoštevati moramo velikost bivalnega prostora, čas ki ga lahko in smo ga pripravljeni nameniti vzgoji in socializaciji psa, finančno stanje in ritem življenja.

Če smo starejši si ne izberemo pasme, ki potrebuje ogromno fizične zaposlitve, prav tako, če nimamo veliko prostora ne izberemo največjih pasem, ki bodo zasedle precejšen del stanovanja. Najbolj pa je pomemben finančen vidik. Večji pes stane več. Večje pasme psov pojedo večje količine hrane, prav tako je veterinarska oskrba za večjega psa dražja.

Prav tako so določene pasme psov, ki imajo specifične zdravstvene potrebe kot druge. Ko se odločamo za pasmo je potrebno upoštevati tudi zdravstvene vidike. Npr. za nemške ovčarje vemo, da je večje tveganje za displazijo kolkov, prak tako vemo za kratkogobčne pasme, da lahko imajo več težav z dihanjem.

Če se odločimo za pasmo, ki ima specifične zdravstvene potrebe je še toliko bolj pomembno, da izberemo odgovornega vzreditelja, ki dela vse teste in vzreja zdrave pse. Še vedno pa odstaja tveganje za razvoj bolezni, zato je pomembno upoštevati tudi finančni vidik gospodinstva, saj takšne operacije niso poceni.

Družinske pasme psov

Za določene pasme psov velja, da so bolj primerne za družine z majhnimi otroki kot druge. Ampak dejstvo je, da je vsaka pasma lahko primerna za družine z otroki, odvisno je le od tega kako se lotimo socializacije psa in otrok. Za vsakega otroka je odraščanje ob psu izjemno pozitivno iz zdravstvenega, psihološkega in razvojnega vidika.

Najbolj primerne pasme za družine z otroki so: zlati prinašalec, labradorec, beagle, mops, francoski buldog, škotski ovčar, borderski ovčar, kodrasti bišon, Cavalier King Charles Španjel.

Delovne pasme psov

Delovne pasme psov so usposobljene za opravljanje posebnih nalog za pomoč ljudem. Delovni psi so usposobljeni za določeno delo kot je paša živine, varovanje lastnine, reševalne naloge (psi reševalci) pomoč invalidom, ter delo v policiji ali vojski.

Skoraj vsaka pasma je lahko delovna, tudi mešančki lahko postanejo delovni psi. Ampak ker imajo določene pasme bolj izražene karakterne lastnosti glede poslušanja in vodljivosti pogosteje postanejo delovne pasme.

Najbolj pogoste delovne pasme psov so:

• Borderski ovčar: izjemne pastirske sposobnosti, zato so to pogosti delovni psi na kmetijah za pašo živine.
• Nemški ovčar: pogosto so policijski psi ali delajo v vojski, psi za iskanje in reševanje, psi vodniki za slepe.
• Belgijski ovčar je podobno kot nemški ovčar zelo vsestranski in se pogosto uporablja kot policijski in vojaški pes, pa tudi kot psi za iskanje in reševanje.
• Labradorec: pogosti so to psi vodniki slepih, v pomoč pri iskanju pogrešanih oseb, reševalni psi ter službeni psi za ljudi s posebnimi potrebami.
• Sibirski haski: v severnih državah je to pasma, ki jo uporabljajo za vleko sani.

Puppymills oz. pasje tovarne

Trendi, popularnost določene pasme, človeški pohlep in človeška nevednost so pripeljale do razvoja pasjih tovarn. V pasjih toravrnah ljudje, ki želijo zaslužiti izkoriščajo pse za razplod in prodajajo mladiče brez rodovnika, ki izgledajo podobno specifični pasmi. Takšni mladiči stanejo manj in lahko hitro pritegnejo nevedega bodočega pasjega lastnika.

Pasje farme,  pogosto znane tudi kot “puppy mills,” so komercialne vzrejne operacije, katerih glavni cilj je proizvodnja čim večjega števila mladičev za prodajo. Na žalost so te operacije usmerjene izključno v dobiček, kar ima resne posledice za dobrobit psov in kakovost pasme.

Psi v pasjih farmah so podvrženi slabim življenjskim razmeram. Ker nimajo nikakršne veterinarske oskrbe, mladiči v nove domove pridejo bolni, okuženi z marsikatero bakterijo/virusom ter paraziti. Genetski testi se ne naredijo, zato imajo psi pogosto kakšno dedno bolezen in so tudi sami njeni prenašalci. Psi niso dobro socializirani, kar lahko vodi do vedenjskih težav v novem domu.

V pasjih farmah se vzrejajo psi, ki izgledajo čistokrvni, vendar to niso. Problematika takih psov pa ni v tem, da niso čistokrvni – tudi mešančki ali psi brez rodovnika so odlični hišni ljubljenčki, ampak psi v pasjih tovarnah zelo trpijo in nimajo zagotovljenih osnovnih življenjskih pogojev.

Radi bi izpostavili tudi dejstvo, da so lastniki, ki kupijo psa iz t.i. pasje farme, tudi sami žrtev prevare. Taki psi se v večini primerov oglašujejo na spletu kot zgledna psarna in ljudje ne posumijo, da bi lahko kar koli bilo narobe. Velikokrat je cena takega psa zelo visoka, ampak še vedno ni primerljiva s cenami rodovniških psov. Novim lastnikom je obljubljeno, da bo pes ob prihodu imel vso dokumentacijo, ki jo potrebuje. Pravila kupovanja psov niso splošno znana in ljudje ne poznajo opozorilnih znakov.

Prav tako je premalo znanja o tem, kako mladiči sploh pridejo v Slovenijo ali Evropo. V Sloveniji pasjih farm načeloma ni. K nam ti psi pripotujejo iz oddaljenih držav, večinoma izven Evrope. Prepotujejo več tisoč kilometrov v prenatrpanih vozilih, brez vode, hrane ali prezračevanja. Na poti ni postankov, kar živalim povzroča stres in lahko povzroči smrt med prevozom. Večina prevoznikov se izmuzne mejnim pregledom, kazni za tistih nekaj, ki jih dobijo, pa so zelo nizke. To tako trgovino še bolj spodbuja.

Sicer mladički potem pridejo v dober dom, kar včasih lastnikom, ki se zavedajo problematike take trgovine odtehta odločitev nakupa psa iz vprašljive psarne, vendar je treba pomisliti tudi na pasje mame. One zagotavljajo stalen vir mladičev. Prisiljene v nenehno parjenje, brez ustreznega časa za okrevanje med legli. Živijo v majhnih kletkah, zaradi omejenega prostora za gibanje postanejo fizično in psihično prizadete. Pomanjkanje telesne dejavnosti povzroči atrofijo mišic, težave s sklepi in druge zdravstvene težave, pa vseeno jih parijo naprej.

Trendi in razvoj pasem v sodobnem času

V petdesetih letih 17. stoletja so v pariški bolnišnici za slepe začeli pse usposabljati kot vodnike za slabovidne. Uporaba psov kot vodičev slepih se je množično razširila po prvi svetovni vojni, ko se je na tisoče vojakov vrnilo domov oslepljenih zaradi bojnih plinov. Danes so psi vodniki le ena od vrst psov pomočnikov, ki se uporabljajo po vsem svetu. Pse urimo za zagotavljanje čustvenega udobja ljudem z duševnimi motnjami, pomagajo policiji in vojskam po vsem svetu – psi K9 pomagajo pri iskanju eksplozivov in drog, iskanju dokazov in pogrešanih oseb.