Pekinezer: kraljevi značaj v malem telesu

Pekinezer je ena tistih pasem, ki že ob prvem srečanju pusti prav poseben pečat. S svojo levjo grivo, samozavestno držo in skrivnostnim pogledom deluje kot majhen pes z veliko osebnostjo in točno to tudi je. Čeprav je majhen, v sebi nosi tisočletno zgodovino cesarskih dvorov, kjer je bil nekoč nepogrešljiv spremljevalec kitajskih kraljevih družin, danes pa je postal izredno ljubeč, predan in očarljiv družinski pes, ki zna s svojo nežnostjo in pokončno
držo osvojiti srce vsakega človeka.

To je pasma, ki jo odlikujejo navezanost, zvestoba, samosvoj karakter in neizmerna naklonjenost svojemu človeku. Pekinezer ni hiperaktiven pes, je pa tisti, ki zna izjemno ceniti mir, rutino in družbo svojih ljudi. Svojo pozornost vrača z nežnostjo, humorjem in presenetljivo modrostjo.

V nadaljevanju te čaka vodnik o pasmi pekinezer, kakšen je njihov karakter, kako zahtevna je nega, katera prehrana je zanje najboljša ter na kaj biti pozoren pred nakupom mladička.

Splošne značilnosti in karakteristike pasme: Pekinezer

FCI skupina: 9 – družni psi
TEŽA: 4–6 kg
VIŠINA: 15–23 cm
ŽIVLJENJSKA DOBA: 12–15 let
BARVA IN DOLŽINA DLAKE: dolga, dvojna; vse barve so dopustne
ZAHTEVNOST VZGOJE: srednje zahtevna
LAJANJE: rad opozori, ni pretiran
ZDRAVJE: nagnjeni k nekaterim specifičnim obolenjem

Splošen opis in izgled pasme

Pekinezer je prava ikona med malimi psi. Že njegov videz govori o stoletjih, ko je pasma uživala kraljevsko spoštovanje. Ima kratko, široko telo, močno kostno zasnovo in izjemno bogato dlako, ki ga optično poveča. Njegova glava je široka, z ravnim obrazom, kratkim gobcem in okroglimi temno rjavimi očmi, ki izražajo nežnost in pozornost.

Ušesa so srpaste oblike, bogato odlakane in padajo ob strani glave. Rep je visoko nastavljen in ponosno nošen nad hrbtom, okrašen z gosto, svilnato dlako. Dlaka pekinezerja je dolga, ravna ali rahlo valovita, z gosto podlanko. Najbolj prepoznavna je t. i. levja griva; bogata dlaka okrog glave in vratu. Barva je lahko skoraj katerakoli: rjava, črna, siva, bela ter različne kombinacije.

Karakterne lastnosti pasme

Pekinezer je pes z močnim karakterjem. Čeprav majhen je samozavesten in neodvisen. Je zvest svojemu skrbniku, pogosto se naveže na eno osebo, a je prijazen tudi do drugih družinskih članov. Njegova ljubezen ni vsiljiva, ceni svoj prostor, a vedno želi biti v bližini. Gre za umirjeno pasmo, ki ne potrebuje stalne pozornosti ali aktivnosti. Rad opazuje dogajanje okoli sebe in se odloča, kdaj bo sodeloval.

Odlična družba za otroke (z določenimi mejami)

Pekinezer je lahko dober družinski pes, vendar je bolj primeren za starejše otroke, ki razumejo, kako ravnati s psom. Ne mara grobega rokovanja ali vsiljive igre. Če se z njim ravna spoštljivo, je zvest, igriv in prijazen spremljevalec.

Tip dlake in splošna nega

Dlaka pekinezerja je ena njegovih najbolj prepoznavnih in veličastnih lastnosti. Bogata, dolga in izrazito gosta dlaka mu daje značilen levji videz, ki pa vendar zahteva tudi dosledno in pravilno nego. Pekinezer ima dvojno dlako, sestavljeno iz dveh slojev, ki skupaj ustvarjata zaščito in
značilen volumen:

Podlanka

• mehka, gosta in volnena
• deluje kot izolacija pred mrazom in vlago
• močno odpada predvsem spomladi in jeseni

Krovna dlaka

• dolga in ravna
• daje dlaki strukturo in padec

Ravno kontrast med mehko podlanko in daljšo krovno dlako ustvarja razkošen videz, ki je značilen za pasmo. Dlaka pri pekinezerju ni povsod enako dolga. Najdaljša je okoli vratu in ramen, kjer tvori izrazito grivo. Bogata dlaka je tudi na ušesih, prsih, trebuhu in zadnjih nogah, rep je zelo odlakan in nošen visoko, zavihan čez hrbet. Na obrazu pa je dlaka krajša.

Pri pekinezerjih so dovoljene skoraj vse barve in barvne kombinacije:

• zlata, rdeča, kremna
• črna, črno-rjava
• siva
• bela ali pikasta

Barva ne vpliva na kakovost dlake, pomembnejša sta njena struktura in gostota. Dlako menja sezonsko, največ spomladi in jeseni. Takrat odpade veliko podlanke, potrebno je pogostejše krtačenje, saj brez redne nege hitro nastanejo vozli. Da dlaka ostane zdrava, sijoča in brez vozlov, je priporočljivo krtačenje vsaj 3–4x tedensko z uporabo mehke slicker krtače in kovinskega glavnika.

Razčesavanje ne sme biti le površinsko, največ pozornosti pa moramo nameniti predelom za ušesi, pod pazdudhami in na trebuhu. Kopanje je priporočljivo na 4–8 tednov z naravnim šamponom. Po kopanju je pomembno temeljito sušenje, saj vlaga v gosti dlaki lahko povzroči kožne težave.

Kakovost dlake je močno povezana s prehrano. Za sijočo in zdravo dlako so ključni:

• kakovostne beljakovine
• omega-3 in omega-6 maščobne kisline – dodatek lososovega, kril olja in pivskega kvasa pogosto vidno izboljša strukturo dlake in
  zmanjša izpadanje.

Priporočljivo je tudi poskrbeti za pravilno nego zob, za to lahko uporabimo Canis Extra oljno zobno pasto s katero preprečimo oziroma upočasnimo nastajanje zobnega kamna.

Morebitne zdravstvene težave

Pekinezer je čudovita in dolgoživa pasma, vendar zaradi svoje posebne telesne zgradbe in genetike spada med pasme, pri katerih se pogosteje pojavljajo določene zdravstvene težave.

• Težave z dihanjem (brahicefalični sindrom): Zaradi zelo kratkega gobčka imajo pekinezerji lahko zožene nosnice in podaljšano mehko nebo, kar otežuje dihanje. Pogosto se to kaže kot smrčanje, piskanje ali hitra utrujenost.
• Težave z očmi: Pekinezerji imajo velike, izbočene oči, ki so bolj izpostavljene poškodbam, draženju in vnetjem. Pogoste so razjede roženice, suho oko, vnetja ter poškodbe zaradi prahu ali dlake. Redno pregledovanje oči in pravilna nega sta ključnega pomena. Za preventivno čiščenje priporočamo tudi Canis Extra kapljice za nego oči, ki služi negi ali kot kurativa ob blažjih vnetjih oči.
• Težave s hrbtenico in sklepi: Kljub majhnosti so pekinezerji lahko nagnjeni k težavam s hrbtenico, predvsem k medvretenčni diskopatiji (IVDD). Prekomerna telesna teža, skakanje z višine in nepravilno dvigovanje psa povečajo tveganje.
• Zobne težave in ustna votlina: Zaradi majhne čeljusti in tesno razporejenih zob so pogoste zobne obloge, vnetje dlesni in prezgodnja izguba zob. Redna ustna higiena, pregled zob in po potrebi profesionalno čiščenje pri veterinarju močno pripomorejo k zdravju ustne votline.
• Težave s srcem: Pri nekaterih pekinezerjih se lahko pojavijo bolezni srca, kot so srčni šumi ali degenerativne spremembe zaklopk, predvsem v zrelejšem obdobju. Redni preventivni pregledi omogočajo zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje.

Zaradi navedenih posebnosti pekinezerji pogosto zahtevajo redne veterinarske preglede, skrbno spremljanje telesne teže, pozornost na dihanje, oči in kožo ter hitro ukrepanje ob spremembah v obnašanju ali počutju. Zgodnje odkrivanje težav je ključnega pomena, saj je večino obolenj mogoče uspešno nadzorovati ali lajšati. Ob odgovorni vzreji in pravilni oskrbi so pekinezerji lahko dolgo zdravi, živahni in izjemno predani družinski sopotniki.

Hrana za pekinezerje

Čeprav je pekinezer majhen pes, ima zelo specifične prehranske potrebe. Zaradi svoje telesne zgradbe, občutljive prebave, nagnjenosti k prekomerni telesni teži ter težavam z zobmi in dihanjem je pravilna prehrana izjemno pomembna že od mladička dalje. Kakovostna, naravna in lahko prebavljiva hrana bo poskrbela za zdravo rast, lepo dlako in dobro splošno počutje.

Mladičkom pekinezerja je priporočljivo ponuditi hrano, prilagojeno mladičem bogato s kakovostnimi beljakovinami, naravnimi vitamini in minerali. Pravilna prehrana omogoča enakomerno rast brez preobremenjevanja sklepov in prebavil. Hrano za mladičke je priporočljivo hraniti vsaj do dopolnjenega 12. meseca starosti, pri nekaterih psih tudi nekoliko dlje, saj se pasma razvija postopoma.

Obroke mladička lahko obogatite z uravnoteženimi pločevinkami mesa, kuhanega na pari. Na izbiro so okusi piščanec, govedina in jagnjetina. Poleg tega so na voljo tudi okusne jagnječje in goveje mesne klobase z dodatkom kozjega mleka in prosene kaše, ki so primerne kot dopolnilo k prehrani ali kot priboljšek.

Tudi odrasli pekinezerji potrebujejo naravno in uravnoteženo prehrano. Ker gre za pasmo, ki se hitro zredi, je izjemno pomembno vzdrževanje primerne telesne teže. Priporočljivo je hranjenje v manjših, odmerjenih obrokih, saj to pomaga pri lažjem prebavljanju.

Hladno stiskana hrana Naturavetal z okusi lososa, jagnjetine ali piščanca je odlična izbira za odrasle pekinezerje. Zaradi zmerne vsebnosti maščob pomaga ohranjati primerno telesno težo, hkrati pa psu zagotavlja vsa potrebna hranila. Jagnjetina in losos sta še posebej priporočljiva za pse z občutljivo prebavo ali alergijami.

Po želji lahko suhi hrani dodate tudi mokro hrano ali 100 % mesne klobase. Hladno stiskana hrana se lahko kombinira tudi s surovo ali doma kuhano hrano, če je ta ustrezno uravnotežena.

Ker so pekinezerji nagnjeni k težavam z zobmi, kožo in dlako, so zelo priporočljivi tudi prehranski dodatki. Že od mladička dalje lahko dodajate omega-3 maščobne kisline, kot so lososovo olje, 3-6-9 BARF olje ali kril olje. Ta olja podpirajo zdravje kože, zmanjšujejo izpadanje dlake in prispevajo k sijočemu kožuhu. Kril olje je hkrati tudi odličen dodatek za podporo srcu.

Pri starejših pekinezerjih ali psih s težavami s sklepi oziroma hrbtenico so priporočljivi tudi dodatki za podporo gibalnemu sistemu, na primer naravni viri glukozamina. Ustrezno izbrana prehrana skupaj s prehranskimi dopolnili lahko pomembno prispeva k daljšemu, bolj kakovostnemu in aktivnejšemu življenju pekinezerja.

Vzgoja, trening in učenje

Vzgoja pekinezerja je posebna izkušnja, saj združuje njegovo majhno telo z zelo močnim karakterjem in izrazito samostojnostjo. To ni pes, ki bi slepo ubogal ukaze, temveč pes, ki želi razumeti, zakaj nekaj počne. Prav zato je ključnega pomena, da se z vzgojo začne zgodaj, na miren, pozitiven in spoštljiv način.

Po naravi so pekinezerji inteligentni, opazovalni in zelo navezani na svojega človeka, hkrati pa precej samosvoji. Hitro dojamejo, kaj od njih pričakujemo, vendar se bodo odločili sodelovati le, če v tem vidijo smisel. Grobe metode so pri tej pasmi popolnoma neprimerne, saj lahko vodijo v zapiranje vase, nezaupanje ali trmo. Najbolje se odzivajo na pohvalo, miren ton, kratke vaje in pozitivno motivacijo.

Ker gre za pasmo z zmerno energijo, so najučinkovitejše kratke, 5–10 minutne vaje, večkrat dnevno. Pravila morajo biti jasna, a vedno postavljena nežno in dosledno. Pomembno je, da že zgodaj osvoji osnovne veščine, kot so prihod na klic, mirno čakanje, sedi in osnovno hišno vedenje.

Pekinezer obožuje interakcijo s človekom, vendar ne uživa v ponavljajočih se, dolgočasnih vajah. Odlično se odziva na učenje trikcev, miselne igre in kratke naloge, kjer lahko pokaže svojo bistrost in značaj.

Aktivnosti, potrebna količina gibanja in primerno okolje za bivanje

Pekinezer je znan po svojem mirnem značaju, vendar to ne pomeni, da ne potrebuje gibanja. Gre za pasmo, ki uživa v krajših, rednih sprehodih in umirjenih aktivnostih. Odrasel pekinezer potrebuje približno 30–60 minut zmernega gibanja na dan, razdeljenega na več krajših sprehodov.

To ni pes za dolge pohode, tek ali intenzivne športe. Zaradi kratkega gobčka slabše prenaša vročino in napor. Najbolje se počuti na krajših in mirnih sprehodih, igri doma ali na vrtu, mentalni stimulaciji in druženju z lastnikom. Mladički potrebujejo kratke, pogoste aktivnosti brez skakanja in pretiranih obremenitev, saj se njihovo telo še razvija.

Pekinezer se odlično počuti v stanovanju in ne potrebuje velikega prostora. Najbolj pomembno mu je, da je v bližini svoje družine. Ni pes za življenje zunaj ali v pesjaku. Najbolje uspeva kot družinski pes, ki sodeluje pri vsakodnevnem življenju svojih ljudi.

Mladiči, vzreditelji in cena

Mladički pekinezerja so majhni, okrogli in izjemno prikupni, z bogato dlako in radovednim pogledom. Kljub svoji majhnosti že zelo zgodaj pokažejo močan značaj. Pri odgovornem vzreditelju mladiček nikoli ne zapusti matere pred dopolnjenimi 8 tedni starosti. Ob odhodu mora biti cepljen, razglisten, mikročipiran in imeti urejeno dokumentacijo.

Ker gre za pasmo s posebnimi zdravstvenimi značilnostmi, je zelo priporočljivo, da imajo starši opravljene zdravstvene preglede, predvsem oči, dihal in
kolenskih sklepov. Priporočljivo je izbrati vzreditelja z izkušnjami, ki vzrejo vodi odgovorno in daje zdravju psa prednost pred videzom. Cena mladička pekinezerja znaša med 900 – 1500 €. Nakup nerodovniškega “pekinezerja pogosto pomeni večje tveganje za zdravstvene težave in
podporo neetični vzreji, čeprav je morda mamljivo, ker so cene nižje.

Zgodovina pasme pekinezer

Zgodovina pekinezerja je prepletena z miti, legendami in globokim simbolnim pomenom. Gre za eno najstarejših pasem na svetu, katere korenine segajo več kot 2000 let nazaj, globoko v cesarsko Kitajsko. Pekinezer ni bil “le pes”, temveč je bil sveta žival, simbol moči, zaščite in božanske prisotnosti. Ena najbolj znanih legend o nastanku pekinezerja govori o ljubezni med levom in opico.

Po legendi se je mogočni lev zaljubil v majhno opico, vendar je bila razlika v velikosti prevelika. Lev je prosil Budo, naj ga pomanjša, a mu hkrati ohrani pogum in srce leva. Buda je prošnji ugodil in tako naj bi nastal pekinezer; majhen po telesu, a z levjim srcem. Pekinezerji so živeli izključno znotraj cesarskih palač. Bili so last cesarske družine, visokega plemstva in samostanov. Navadnim ljudem je bila last pekinezerja strogo prepovedana.

V času dinastij Tang, Ming in Qing je bil pekinezer cesarska lastnina. Če je bil navaden človek zaloten s pekinezerjem je sledila huda kazen ali celo smrt. Pekinezerji so imeli poseben status, višji od marsikaterega človeka, zato so v palačah imeli svoje služabnike, lastne zdravnike ter svilena ležišča. Najmanjše člane pasme, imenovane kar »rokavni psi«, so nosile cesarice skrite v dolgih rokavih oblačil in jih po potrebi spustile na tla kot žive alarme ali simbol prestiža.

Veljalo je da varujejo duhovno ravnovesje palače, kot tudi fizični prostor. Do 19. stoletja zahodni svet pekinezerja sploh ni poznal. Leta 1860, med drugo opijsko vojno, so britanske in francoske enote zavzele palačo v Pekingu. Veliko pekinezerjev je bilo takrat ubitih, da ne bi padli v roke tujcev. Pet preživelih psov so britanski vojaki odnesli v Anglijo. Eden izmed njih, Loote, je bil podarjen kraljici Viktoriji.

Prav ti psi so postali temelj evropske vzreje pekinezerjev. V zelo kratkem času je pekinezer postal izjemno priljubljen med evropsko aristokracijo, predvsem v Angliji in Franciji, kjer je ohranil sloves prestižnega psa.

Zanimiva dejstva o pasmi

• Pekinezer je en bil eden izmed treh psov, ki je preživel tragedijo Titanika. Pes po imenu Sun Yat Sen je bil leta 1912 na krovu slavne ladje in je skupaj s svojim lastnikom preživel potop.
• V stari Kitajski pekinezer ni bil obravnavan kot navaden pes, temveč kot sveto, polbožansko bitje. Verjeli so, da nosi duhovno energijo in ima posebno nalogo varovanja cesarske družine ter njihovega doma.
• Današnji pekinezer je presenetljivo podoben tistemu, ki ga lahko vidimo na starodavnih slikah, kipih in tapiserijah. Pasma se je skozi tisočletja zelo malo spreminjala, kar priča o njenem izjemnem pomenu in skrbno nadzorovani vzreji že v davnih časih.
• V kitajski kulturi so verjeli, da pekinezer varuje dom pred zli duhovi in negativno energijo. Njegova prisotnost v palači ali domu naj bi prinašala zaščito, srečo in notranji mir.
• Nekoč vrednost pekinezerja ni bila izražena v denarju, temveč v družbenem statusu in privilegijih. Imeti pekinezerja je pomenilo pripadati najvišjim slojem družbe, zato je bil ta pes pogosto cenjen bolj kot zlato ali dragulji.