Bernski planšar (Bernski planšarski pes)

Bernski planšar imenovan tudi bernski planšarski pes je ena tistih pasem, ki že na prvi pogled vstopi v srce. S svojo mehko, sijočo tribarvno dlako, prijaznim pogledom in nežnim, a samozavestnim korakom deluje kot pravi dobrodušni velikan. Čeprav izvira iz slikovitih švicarskih Alp, kjer je bil nekoč nepogrešljiv pomočnik kmetom in prevoznikom, si je danes ustvaril povsem drugačno poslanstvo – postal je eden najbolj ljubečih družinskih psov, ki s svojo toplino in umirjeno naravo navdušuje ljudi po vsem svetu.

Ta pasma je poznana po svoji izjemni navezanosti na ljudi, potrpežljivosti in zvestobi, zaradi česar je pogosto idealna izbira za družine z otroki, pa tudi za tiste, ki si želijo umirjenega, zaupanja vrednega spremljevalca. Zelo radi sodelujejo, se učijo in ugajajo, hkrati pa imajo prav poseben čar, ki ga razume le tisti, ki je ob njih že preživel vsaj nekaj časa.

V nadaljevanju te čaka ogromno koristnih informacij o pasmi bernski planšar, ali obstaja kratkodlaki bernski planšar, katero hrano izbrati za pasmo za najboljšo podporo zdravju in vitalnosti. Preveri tudi napotke glede nege pasme in na kaj biti pozoren pred nakupom mladička bernskega planšarja.

Splošne značilnosti in karakteristike pasme: Bernski planšar

FCI skupina: 2. FCI skupina – pinči, šnavcerji, molosi in švicarski pratipski psi
TEŽA: samec: 42 – 58 kg, samica: 39 – 47 kg
VIŠINA: samec: 64 – 70 cm, samica: 58 – 66 cm
ŽIVLJENJSKA DOBA: 7 – 10 let
BARVA IN DOLŽINA DLAKE: črna z rjavimi ožigi in belimi oznakami, srednje dolga
ZAHTEVNOST VZGOJE: srednje zahteven za vzgojo
LAJANJE: rad opozori
ZDRAVJE: nagnjeni k določenim obolenjem

Splošen opis in izgled pasme

Bernski planšarski pes je ena tistih pasem, kjer že sam videz pove veliko o njihovem značaju: mogočni, a mehki; veliki, a nežno izrazni. Njihov izgled je rezultat stoletij dela v alpskem okolju, zato združuje vzdržljivost, trdnost in prijazen, dostopen izraz. So veliki, močni in uravnoteženo grajeni psi. Njihovo telo je nekoliko daljše kot visoko, kar jim daje prepoznaven, rahlo podolgovat silhuetni profil.

Kljub velikosti se gibljejo presenetljivo elegantno, s širokim, samozavestnim korakom. Prsni koš je širok in dobro razvit, hrbet pa raven in močan. Glava izžareva toplino in zanesljivost. Lobanja je rahlo zaobljena, proporcionalna telesu. Gobec pa je močan, ne predolg in se enakomerno zožuje. Njihova ušesa so srednje velika, trikotne oblike, z mehkim padcem ob straneh glave. Oči so rjave, mandljaste oblike in dajejo psu tisti značilni nežni in prijazni pogled.

Njihov kožuh je tribarven in njihova barvna kombinacija vključuje globoko črno osnovo, rjave (mahagonijeve) ožige nad očmi, na ličnicah, prsih, nogah in pod repom ter bele oznake, ki običajno oblikujejo črto po sredini glave, bel prsni “križ”, bele šape in pogosto belo konico repa.

Njihova dlaka je dvojna, sestavljena iz mehke, goste podlanke ter nekoliko bolj grobe, srednje dolge krovne dlake. Lahko je ravna ali rahlo valovita, vedno pa zelo gosta. Takšna dlaka odlično ščiti pred mrazom, dežjem in vetrom. Rep je dolg, bogato odlakan in nošen nizko, v gibanju pa rahlo dvignjen, nikoli zavit nad hrbet

Karakterne lastnosti pasme

Bernski planšar – nežno srce v velikem telesu. Če vas pri bernskem planšarskem psu zunanjost navduši, potem vas njegovo srce in temperament popolnoma osvojita. Gre za pasmo, ki slovi po izjemni prijaznosti, stabilnem značaju in neverjetni navezanosti na svojo družino. To so psi, ki radi živijo “v krogu svojih ljudi” in so najsrečnejši, ko lahko sodelujejo pri vsakodnevnih dejavnostih.

Kljub svojemu velikemu telesu so znani kot prave nežne duše. So potrpežljivi in presenetljivo občutljivi. Zelo dobro reagirajo na prijazno spodbudno vzgojo, medtem ko jih grobe metode lahko hitro prestrašijo. Njihov značaj je pogosto opisan kot umirjen, prijazen, empatičen in izredno zaupljiv.

Imajo močan občutek za ljudi. Običajno so nekoliko zadržani do neznancev, ne agresivni, temveč preprosto previdni. Ko vidijo, da je človek prijazen, se hitro sprostijo. Čeprav delujejo sproščeno in umirjeno, niso prav nič leni. Rade volje se sprehajajo, hodijo v naravo in sodelujejo pri različnih aktivnostih. Radi delajo, še posebej, če to pomeni druženje s človekom.

Niso hiperaktivni in nimajo potrebe po intenzivnih športih, a obožujejo dolge sprehode, delo z nosom ali delo kot pes terapevt. Ker so čustveno mehki in navezani, so tudi nekoliko bolj občutljivi na spremembe rutine, osamljenost, napetost v družini ter strogo ali nekonsistentno vzgojo.

Bernski planšarski pes je res nekaj posebnega: velik, a nežen; močan, a izjemno dobrosrčen; zvest, a nikoli vsiljiv. Njegov temperament je zasnovan na mirnosti, prijaznosti in globoki potrebi po povezavi človeka in psa.

Odlična družba za otroke

Bernski planšarji so pogosto idealizirani kot popolni psi za družine in to ni daleč od resnice. So izjemno potrpežljivi z otroki, nežni pri igri in praviloma zelo tolerantni. Kljub temu pa zaradi svoje velikosti potrebujejo osnovno učenje, da se izognejo nenamernim trkom ali nehoteni nerodnosti.

Tip dlake in splošna nega

Bernski planšarski pes ima dlako, ki je popolnoma prilagojena življenju v gorskem okolju. Gre za pravo dvojno “zimsko opremo”, ki psa odlično ščiti pred mrazom, dežjem in snegom – hkrati pa je ravno zaradi te dlake nega nekoliko zahtevnejša.
Njihova dlaka je dvojna, kar pomeni, da je sestavljena iz dveh slojev:

• Podlanka
  • zelo gosta, mehka in volnena
  • odlično izolira pred temperaturnimi spremembami
  • hitro se zamenja med sezonsko menjavo dlake
• Krovna dlaka (zgornja plast)
  • srednje dolga
  • ravna ali rahlo valovita
  • nekoliko bolj groba in vodoodporna
  • ustvarja značilen bleščeč videz

Tribarvna dlaka je zaščitni znak pasme. Sestavljena je iz črne osnovne barve, rjavih ožigov nad očmi, na ličnicah, prsih in nogah in belih oznak na glavi, prsnem košu in konici repa. Standard ceni simetrično porazdelitev, a vsak pes ima svojo “podpisno” vzorčasto kombinacijo.

Čeprav je njihova dlaka čudovita, zahteva redno nego. To ni zahtevna pasma v smislu frizerskih posegov je pa redno krtačenje nuja, predvsem zaradi podlanke.
Krtačiti ga je potrebno vsaj 2x tedensko čez celo leto. V času menjave dlake (spomladi in jeseni) pa je krtačenje priporočljivo še večkrat. Z dobrim razčesavanjem odstranimo odmrlo podlanko, preprečimo vozle in zmanjšamo odpadajočo dlako po hiši.

Najbolj uporabna za krtačenje je kovinska slicker krtača ali mehkejša slicker varianta, kovinski glavnik za preverjanje podlanke, z njim preverimo če so v dlaki vozli in dlako dodatno razčešemo. Zelo uporabne so tudi grabljice za podlanko vendar moramo biti z njimi previdni, da ne poškodujemo dlake. Kopamo ga na 2–3 mesece ali po potrebi (ko je zelo umazan) za kopanje pa uporabljamo blage in naravne šampone, ki ne izsušijo kože.

Ob pravilni negi dlaka ostane sijoča, mehka in zdrava, pes pa se počuti bolje ter manj pušča dlake po domu. Redno krtačenje pa je pravzaprav oblika druženja saj je večini urejanje kožuščka zelo prijetno.

Čeprav je glavna pozornost na dlaki, je priporočljivo občasno obrezati odvečne dlake med blazinicami ter preverjati morebitno nabiranje umazanije v ušesih, če so umazana jih po potrebi tudi očistimo. Za čiščenje lahko uporabite naravne Canis Extra kapljice za nego ušes, ki očistijo umazanijo in posledično preprečujejo morebitna vnetja in okužbe.

Morebitne zdravstvene težave

Bernski planšar je čudovita pasma a žal tudi ena tistih, pri katerih se pogosteje pojavljajo določene zdravstvene težave. Razlog tiči v genetiki, velikosti pasme in nekaterih dednih obremenitvah. Z odgovornim izborom vzreditelja, primerno prehrano ter rednimi veterinarskimi pregledi je veliko težav mogoče ublažiti ali se jim celo izogniti.

• Težave s sklepi: Bernci sodijo med velike pasme, pri katerih sta displazija kolkov in displazija komolcev relativno pogosti bolezni. Kakovostna vzreja, primerna telesna teža in pravilno gibanje v obdobju rasti močno zmanjšajo tveganje.
• Rakava obolenja: Eden največjih zdravstvenih izzivov pri berncih je povišana pojavnost raka. To je žal dedna nagnjenost pasme. Pomembno je, da redno spremljate spremembe na koži ter hitra veterinarska obravnava nenavadnih zatrdlin ali nenadnih sprememb obnašanja.
• Težave s srcem in cirkulacijo: Lahko se pojavljajo tudi bolezni srca, kot je dilatativna kardiomiopatija. Pogosto jih odkrijemo s poslušanjem šumov na srcu ali ultrazvokom. Redni preventivni pregledi so zato zelo priporočljivi, še posebej pri starejših psih.
• Bolezni sklepnega tkiva in okostja: Ker gre za hitro rastočo, težko pasmo, je ključnega pomena skrb za pravilno rast mladiča
• Bolezni prebavil in občutljiv želodec: Nekateri imajo bolj občutljivo prebavo ali nagnjenost k driskam in napenjanju. Posebno pozornost pa zahteva zasuk želodca, ki lahko prizadene velike pasme in zahteva takojšen veterinarski poseg. Preventiva vključuje hranjenje v več manjših obrokih, izogibanje intenzivni aktivnosti tik po jedi in mirno okolje med hranjenjem.
• Kožne težave: alergije (hrana, okoljski alergeni), vnetja kože, vroče točke (hot spot) zaradi goste dlake.
• Težave z očmi: Lahko so nagnjeni k entropiju (zavihanje vek), ektropiju (povešenim vekam) in katarakti. Večina težav je odpravljiva ali obvladljiva, če se odkrijejo pravočasno.

Zaradi zgoraj navedenih obolenj bernci pogosto zahtevajo redno tehtanje (zdravje sklepov), letne veterinarske preglede, kontrolo okostja pri mladičih, in pozornost na spremembe v obnašanju, ki lahko nakazujejo bolečino ali bolezen. Zgodnje odkrivanje je ključnega pomena, saj se lahko veliko težav uspešno zdravi ali vsaj nadzoruje. Čeprav je pri pasmi nekaj zdravstvenih tveganj, je večina berncev ob dobri oskrbi, ustrezni genetiki in zdravem življenjskem slogu lahko dolgo živahnih, veselih in ljubečih sopotnikov. Ključ je v preventivi, skrbnem opazovanju psa in odgovornem odnosu do vzreje.

Najboljša hrana za pasmo bernski planšar

Zaradi svoje velikosti in nagnjenosti k težavam s sklepi je ključnega pomena pravilna prehrana od samega začetka. Mladičkom je priporočljivo hraniti naravno hrano bogato z beljakovinami in minerali. Pravilna prehrana bo poskrbela za enakomerno rast skozi celotno obdobje rasti. Hrano za mladičke je priporočljivo hraniti minimalno do enega leta in pol, lahko tudi kak mesec dlje saj večje pasme potrebujejo več časa, da se pravilno razvijejo.

Če želite lahko obroke mladičku popestrite tudi z našimi uravnoteženimi pločevinkami kuhanega mesa na pari. Izbirate lahko med tremi okusi: piščanec, govedina in jagnjetina. Na voljo za mladičke pa sta tudi 2 slastni klobasi s kozjim mlekom in proseno kašo v dveh okusih – jagnjetina in govedina.

Tudi odrasli psi potrebujejo naravno in uravnoteženo prehrano z kakovostnimi beljakovinami, kompleksnimi ogljikovimi hidrati ter vitamini in minerali za zdrave sklepe in močan imunski sistem. Ker so nagnjeni k zasuku želodca je priporočljivo hraniti več manjših obrokov na dan, izogibamo pa se tudi hranjenju tik pred/po sprehodu. Hladno stiskana hrana je že iz tega razloga odlična izbira, saj v želodcu psa ne nabrekne in s tem ne povzroči napihnjenosti.

Ker so nagnjeni k težavam s sklepi je ključnega pomena vzdrževanje zdrave telesne teže, zato bi za odraslega psa bila odlična hladno stiskana hrana Naturavetal v okusu lososa, jagnjetine ali piščanca saj vsebujejo nižji odstotek maščob, za tiste z alergijami na hrano ali občutljivim želodcem pa je odlična izbira jagnjetina ali losos.

Tudi hrana za odrasle pse je popolnoma uravnotežena in ji ni potrebno ničesar dodajati. Če pa bi želeli jo lahko vedno popestrite z uravnoteženimi obroki mokre hrane ali 100% mesnimi klobasami. Prav tako se hladno stiskana hrana lahko kombinira s surovo hrano ali doma kuhano hrano.

Ker so pasma, ki je večja s pogostimi težavami s sklepi lahko že od mladička dodajate Canis Extra zelenoustno školjko kot naravni vir glukozamina za podporo sklepom in kostem, naredimo kuro, ki naj traja do 2 meseca, 2x na leto. Starejšim psom, ki že imajo težave pa priporočamo Canis Extra Gelenkvital. Drug dodatek, ki je priporočljiv pa so omega-3 maščobne kisline, kot je lososovo olje, 3-6-9 BARF olje ali kril olje, ki poskrbijo za zdravje kože in sijočo dlako. Kril olje pa je tudi odličen dodatek za podporo srcu. Preveri vsa olja za pse, ki jih imamo v ponudbi.

Vzgoja, trening in učenje

Vzgoja bernskega planšarskega psa – potrpežljivost, nežnost in doslednost. Vzgoja je nekaj posebnega, saj združuje dve lastnosti, ki ju je treba znati skladno voditi in to sta njegova nežna + občutljiv narava in njegova velikost ter moč. Prav zato je ključ, da se z vzgojo začne zgodaj, a na miren, spodbuden način. Po naravi so željni ugajanja, zelo družabni, precej inteligentni in presenetljivo občutljivi.

Hitro povežejo, kaj od njih pričakujemo, vendar niso trmasti, bolj nežno zadržani. Grobe metode so pri tej pasmi popolnoma neprimerne, saj lahko vodijo v strah ali zapiranje vase. Najbolje delujejo, ko so pohvaljeni, spodbujeni in nagrajeni, to so psi, ki cvetijo ob dobri volji svojega človeka. Zanje je socializacija izjemno pomembna, predvsem zato, ker lahko kot odrasli delujejo impresivno in močno.

Med 8. in 16. tednom starosti je priporočljivo spoznavanje različnih ljudi, mirni stiki z drugimi psi, seznanjanje z različnimi okolji (mesto, narava, avto, živali), navajanje na zvoke, dotik, nego dlake, dvigovanje tačk, pregled ušes. Dobro socializiran zraste v samozavestnega, stabilnega odraslega psa. Najbolje reagirajo na pozitivno motivacijo, priboljški, igro, pohvalo in umirjen ton.

Ker niso pasma z neomejeno delovno energijo, so najbolj učinkovite kratke, 5–10 minutne vaje, večkrat dnevno. Pravila naj bodo jasna, a nikoli groba. Hitro razumejo meje, če so lepo postavljene. Ker gre za velikega, močnega psa, je priporočljivo, da čim prej osvoji hojo na popuščenem povodcu, prihod na klic, mirno pozdravljanje ljudi, počakaj/sedi/prostor in mirno vedenje doma. Ne zaradi stroge discipline, temveč zaradi varnosti in prijetnega sobivanja.

Obožujejo interakcijo s človekom, zato dobro delujejo v aktivnostih, kot so osnovna poslušnost, delo z nosom (vohalne igre), vlečenje lahkih bremen ali vozička in delo kot pasji terapevt. Niso pa idealni za intenzivne športe, ki zahtevajo eksplozivnost ali velik napor na sklepe.

Bernci ohranijo mladostno igrivost kar dolgo tam do 2. ali 3. leta starosti. Zato je super, če trening ostane del njihove rutine, uporabljamo vedno nove miselne izzive, spodbujamo mirno samozavest in gradimo pozitiven odnos s človekom. Vzgoja bernskega planšarja je predvsem ustvarjanje odnosa. Gre za psa, ki želi sodelovati, razumeti, biti del družine in ugajati. Z nežno, pozitivno in dosledno vzgojo se razvije v izjemno stabilnega, prijaznega in poslušnega sopotnika, ki zna ravno pravo mero igrivosti združiti z mirnostjo in zanesljivostjo.

Aktivnosti, potrebna količina gibanja in primerno okolje za bivanje

Bernski planšarski pes je sicer znan po svojem mirnem, zanesljivem značaju, vendar to še ne pomeni, da ne potrebuje gibanja. Gre za veliko pasmo, ki je bila nekoč delovni pes v hribovitem svetu, zato ima še vedno rad aktivno življenje. Odrasel pes potrebuje vsaj uro do dve zmernega gibanja na dan.

To ni pes za maratonske teke, saj zaradi svoje teže ne prenaša dobro dolgotrajnih, sunkovitih obremenitev. Odlično pa se znajde pri daljših sprehodih, pohodih v naravi, igri v snegu (kar naravnost obožuje), vleki vozička ali pasjih športih, ki niso preveč intenzivni. Mladički in mlajši psi potrebujejo krajše, pogostejše aktivnosti, saj njihovi sklepi še rastejo. Pretiravanje z dolžino ali težkimi obremenitvami lahko škodi razvoju.

Primerne aktivnosti za pasmo:

• Pohodništvo – ne prehitro in ne predaleč, vendar z veseljem spremljajo družino v naravo,
• Kopanje – večina jih uživa v vodi,
• Zmerne igre na vrtu ali travniku,
• Mentalna stimulacija – iskanje priboljškov, učenje novih trikcev, delo z nosom,
• Vleka vozička (ali sank), canicross v zmernem tempu, pasja terapija.

Najbolj srečni so, ko so del družine in imajo nek “namen” pa tudi če je to samo druženje pri vsakodnevnih aktivnosti.

Okolje za bivanje

Dobro se počuti v različnih okoljih, a najbolj mu ustreza hiša z vrtom in dostop do notranjih prostorov, kjer je ob svoji družini. Čeprav je velika pasma, ni pes, ki bi moral živeti zunaj. Najbolje se počuti kot družinski pes, ki je sicer lahko na vrtu, vendar ima stalni stik z ljudmi.

Mladiči, vzreditelji in cena

Mladički bernskega planšarja so pravi mali medvedki, nežni, radovedni in puhasti. Kljub svojemu prikupnemu videzu pa hitro zrastejo v velike in močne pse.
Pri odgovornem vzreditelju mladiček nikoli ne odide od mame pred dopolnjenimi 8 tedni. Ob odhodu mora biti cepljen, razglisten, mikročipiran in imeti potni list. Ker je pasma bolj občutljiva za določene dedne težave pa je priporočljivo, da imajo starši opravljene zdravstvene preglede kolkov, komolcev in oči.

Priporočljivo je izbrati vzreditelja, ki ima priznano psarno z večletnimi izkušnjami. To ne pomeni le rodovnik, ampak predvsem to, da je vzreja pod nadzorom in skladna s pravili, ki postavlja zdravje psa na prvo mesto. Cena mladička bernskega planšarja je odvisna od zdravstvenih testov staršev, ugled vzreditelja ter od linije psov.

Cena mladička brez rodovnika se giblje med 400 – 800 €, vendar tak nakup pogosto pomeni večje tveganje za zdravstvene težave. Morda se cena sliši res privlačna, ampak z nakupom takšnega psa podpirate neetično vzrejo, prav tako pa niti ne veste, če sta oba starša res pasme bernski planšar. Cena mladička z rodovnikom pri odgovornem vzreditelju je med 1.000 in 1.500 €. Psi vrhunskega porekla pa dosegajo cene med 1.500 in 2.000 € lahko tudi več.

Zgodovina pasme

Bernski planšar je ena izmed štirih švicarskih planšarskih pasem, ki izvirajo iz območja Alp, predvsem iz kantona Bern. Pasma ima dolgo zgodovino kot vsestranski kmečki pes cenjen zaradi svoje moči, zanesljivosti in prijetnega značaja.

Predniki berncev naj bi bili veliki malosoidi, ki so jih v alpske kraje prinesle rimske legije pred več kot 2000 leti. Ti psi so se križali z lokalnimi pastirskimi psi in sčasoma razvili značilnosti, ki jih poznamo danes. Do začetka 20. stoletja so se videz in lastnosti psov po različnih vaseh precej razlikovali. Okrog leta 1892 je profesor Albert Heim postal ključen pri standardizaciji pasme.

Skupaj z vzreditelji iz Berna je oblikoval uradni pasemski standard. Pasma je bila sprva znana kot Dürrbächler, po vasi Dürrbach, kjer je bila zelo razširjena. Kasneje so jo poimenovali bernski planšarski pes (bernski planšar), kar odraža njen izvor. Pasma je bila leta 1912 uradno priznana in se je hitro začela širiti po Evropi in kasneje v ZDA, kjer je postala priljubljena zaradi svoje nežne, družinske narave.

Zanimiva dejstva o pasmi

• Kratkodlaki bernski planšar ne obstaja. Gre za pasmo veliki švicarski planšar, ki je po parvni kombinaciji zelo podoben bernskemu planšarju, vendar ima krajšo dlako in je večji. Zaradi tega prihaja do zmede in marsikdo misli, da je krakodlaki bernski planšar različica bernskega planšarja, vendar s krajšo dlako.
• Ime po kantonu Bern: Bernski planšarski pes je dobil ime po švicarskem kantonu Bern, kjer je stoletja služil kot pastirski, vlečni in spremljevalni pes.
• Prvotno kmetijsko delo: Poleg pastirstva je bil bernc tudi pes, ki je vlekel vozičke z mlekom, kruhom ali hrano po strmih hribih.
• Naravni terapevti: Imajo izjemno čustveno inteligenco. Njihova prisotnost pomirja ljudi, zato jih pogosto uporabljajo v terapijah in obiskih bolnišnic.
• Otrokom prijazen velikan: Kljub velikosti so izjemno potrpežljivi z otroki. Radi se igrajo a hkrati vedo, kdaj morajo biti nežni.
• Naravni čuvaji: Čeprav niso agresivni, pazijo na svoje člane družine in dom. Njihova velikost in resen pogled pogosto odvrneta nezaželene obiskovalce.