Avstralski ovčar – inteligenten, zvest in energičen

Avstralski ovčar je ena tistih pasem, ki te preprosto očara že na prvi pogled – s svojim iskrivim pogledom, puhastim kožuhom in značilno “nasmejanim” izrazom. A za tem prikupnim videzom se skriva neverjetno pameten, delaven in občutljiv pes, ki potrebuje svojega človeka, da mu sledi v njegovem tempu. Čeprav njegovo ime namiguje na avstralske korenine, je pasma pravzaprav nastala v Združenih državah Amerike, kjer so jo vzrejali za pomoč pri paši živine.

Danes je avstralski ovčar priljubljen po vsem svetu – ne le kot pastirski pes, temveč tudi kot družinski član, športni partner in zvesta duša, ki se ne naveliča biti ob tebi. Njegova kombinacija inteligence, energije in topline ga naredi popolnega spremljevalca za ljudi, ki ljubijo gibanje, naravo in pristno pasjo družbo.

V nadaljevanju bomo spoznali, zakaj ta pasma osvaja srca ljubiteljev psov po vsem svetu, kaj potrebuje za srečno življenje, katera je najbolj primerna hrana za pasmo, kašna vrsta nege je potrebna, o čem se je potrebno pozanimati pred nakupom mladiča avstralskega ovčarja in kako z njim zgraditi močno, zaupanja polno vez.

Avstralski ovčar: Splošne značilnosti in karakteristike pasme

FCI SKUPINA: 1. FCI skupina – ovčarski in pastirski psi
BARVA IN DOLŽINA DLAKE: srednje dolga in zelo gosta v barvah merle, črni, rjavkasto rdeči s temnimi lisami, red tricolor, black tricolor, rdeča in siva s temnimi lisami.
TEŽA: samec: 25–32 kg, samica: 16–25 kg
VIŠINA: samec: 51–58 cm, samica: 46–54 cm
ŽIVLJENJSKA DOBA: 13 do 15 let
ZAHTEVNOST VZGOJE: bolj zahtevna pasma
LAJANJE: lahko so precej glasni
ZDRAVJE: načeloma zelo zdrava pasma

Avstralski ovčar je pes srednje velikosti, znan po svoji živahni energiji, inteligenci in izjemni predanosti. Njegova postava je atletska in dobro grajena, kar mu omogoča hitro gibanje, vzdržljivost in okretnost. Ta pasma je bila prvotno vzrejena za delo s čredo, zato so izredno delavni, osredotočeni in odzivni. Poleg svoje delavne narave pa so tudi ljubeči družinski spremljevalci, ki najbolj uživajo v družbi svojega človeka in vsakodnevni aktivnosti na prostem.

Izgled pasme

Avstralski ovčar je pes srednje velikosti, atletske in skladne postave, ki že na prvi pogled izžareva energijo in pripravljenost na akcijo. Njegovo telo je mišičasto, a elegantno, kar mu omogoča gibčnost in vzdržljivost – lastnosti, ki so bile nekoč nujne pri delu s čredo. Glava je lepo sorazmerna s telesom, z izrazitimi, bistrimi očmi, ki pogosto navdušujejo s svojo barvno pestrostjo – lahko so rjave, modre, jantarne ali celo različno obarvane. Pogled avstralskega ovčarja je živ, pozoren in poln inteligence. Ušesa so srednje velika, trikotne oblike in postavljena rahlo visoko, kar mu daje izraz budnosti.

Dlaka je srednje dolga, gosta in nekoliko valovita ali ravna, z bogato podlanko, ki ga ščiti pred vremenskimi vplivi. Obstaja v več barvnih kombinacijah – najpogostejše so blue merle (modro-siva z lisami), red merle (rdečkasto rjava z lisami), črna in rdeča, pogosto z belimi oznakami in rjavimi poudarki. Rep je lahko naravno kratek ali daljši, pogosto rahlo poraščen in nošen nizko. Njegov celoten videz združuje moč, eleganco in živahnost – popolna podoba psa, ki je vedno pripravljen na gibanje, delo in igro.

Karakterne lastnosti avstralskega ovčarja

Avstralski ovčar je izjemno inteligenten, zvest in delaven pes, ki vedno želi ugajati svojemu človeku. Je ena tistih pasem, ki kot poosebljenje energije in predanosti združuje bistro glavo, hitro učenje in globoko čustveno vez s svojo družino. Ni pes, ki bi rad lenaril – zares zaživi, ko ima nekaj početi, bodisi na sprehodu, pri učenju trikov ali v pasjih športih.

Ujemanje z otroki

Avstralski ovčarji so praviloma odlični družinski psi, če so pravilno socializirani že kot mladiči. Do otrok so ljubeči, zaščitniški in potrpežljivi, še posebej, če so navajeni družinskega okolja od malega. Radi sodelujejo v igri, a ker imajo močan pastirski nagon, se lahko zgodi, da bodo poskušali “voditi čredo” – tudi otroke, tako, da jih rahlo grizljajo za pete ali krožijo okoli njih. To vedenje ni agresivno, ampak naravni instinkt, ki ga lahko s pravilno vzgojo hitro usmeriš v pravo smer. Ko otrok razume, da je pes živahen, in zna spoštovati njegove meje, postaneta čudovita prijatelja in neločljiva ekipa.

Ujemanje z drugimi živalmi

Avstralski ovčarji se v večini primerov dobro razumejo z drugimi psi, še posebej, če so se z njimi srečevali že od mladosti. So družabni, a hkrati zaščitniški, zato znajo občasno prevzeti “vodilno vlogo” v skupini. Z mačkami in manjšimi živalmi se lahko lepo razumejo, če jih pravilno navajamo drug na drugega, vendar je treba upoštevati njihov naravni nagon za zasledovanje – kar pomeni, da lahko sprva radi lovijo gibajoče se živali. S potrpežljivostjo, nadzorom in socializacijo to vedenje večinoma izgine.

Tip dlake in splošna nega

Avstralski ovčar ima srednje dolgo, gosto in zaščitno dlako, ki je lahko ravna ali rahlo valovita. Pod njo se skriva mehka podlanka, ki se prilagaja vremenskim razmeram – poleti je redkejša, pozimi pa se zgosti in ščiti psa pred mrazom in vlago. Dlaka je eden najlepših atributov te pasme, saj se lesketa in pride do izraza v čudovitih barvnih kombinacijah.

Čeprav je njihova dlaka gosta, ne zahteva pretirane nege, a redno česanje je ključno. Priporočljivo je, da psa počešeš 2–3× na teden, da odstraniš odmrlo dlako, preprečiš vozlanje in ohraniš lep sijaj. V času menjave dlake (spomladi in jeseni) je priporočljivo vsakodnevno krtačenje, saj takrat odpade več podlanke. Kopanje naj bo le po potrebi – približno vsake 2 – 3 mesece ali ko se pes res umaže. Prepogosto kopanje lahko odstrani naravna olja iz dlake, zato se je bolje osredotočiti na redno česanje in suho čiščenje z brisačo ali glavnikom. Ko ga kopamo je najbolje uporabiti naravni pasji šampon, ki ne draži kože in ohranja dlako lepo in sijočo.

Za zdravje in dobro počutje avstralskega ovčarja je pomembno skrbeti tudi za druge vidike nege. Ušesa redno pregledujemo in jih po potrebi očistimo, za čiščenje lahko uporabite naravne Canis Extra kapljice za nego ušes, ki čistijo umazanijo in posledično preprečujejo morebitna vnetja in okužbe. Oči občasno očistimo in hkrati pomirimo, če so razdražene s Canis Extra kapljicami za nego oči iz fiziološke raztopine, smetlike in rožne vode. To je še posebej priporočljivo, če smo veliko zunaj, ko je vetrovno ali če psu v oči pade kakšna umazanija.

Redno ščetkanje (vsaj nekajkrat tedensko) preprečuje zobni kamen in slab zadah. V ta namen lahko uporabite Canis Extra oljno zobno pasto iz naravnih sestavin, ki preprečuje nabiranje zobnih oblog in pomaga pri odstranjevanju mehkih zobnih oblog. Največ pa lahko za zobe naredimo tudi z ustrezno prehrano in tršimi priboljški za žvečenje, ki bodo mehansko čistili zobe.

Morebitne zdravstvene težave

Na splošno velja, da je avstralski ovčar zdrava, močna in vzdržljiva pasma, ki ob ustrezni skrbi, rednem gibanju in uravnoteženi prehrani živi 12 do 15 let. Kljub temu pa se lahko – kot pri večini čistopasemskih psov – pojavijo nekatere dedne bolezni, na katere je dobro biti pozoren.

Najpogostejše zdravstvene težave:

• Displazija kolkov in komolcev: to je najpogostejša ortopedska težava pri večjih in aktivnih pasmah. Gre za nepravilni razvoj sklepa, ki lahko povzroča bolečine in težave pri gibanju.
• Težave z očmi: lahko so nagnjeni k dednim očesnim boleznim, kot so katarakta, progresivna atrofija mrežnice (PRA) in Collie Eye Anomaly (CEA).
• Epilepsija: pri nekaterih linijah se lahko pojavlja idiopatska epilepsija, ki se običajno pokaže v zgodnji odrasli dobi. S pravilno veterinarsko oskrbo se stanje večinoma dobro obvladuje, pes pa lahko živi povsem kakovostno življenje.
• MDR1 gen (preobčutljivost na zdravila): Nekateri avstralski ovčarji imajo genetsko mutacijo MDR1, zaradi katere ne prenašajo določenih zdravil (npr. ivermektin, loperamid). Preprost genetski test pri veterinarju pokaže, ali pes ta gen nosi, kar omogoča varno izbiro terapij.
• Avtoimunske in hormonske težave: Redkeje se pojavijo bolezni ščitnice (hipotiroidizem) ali avtoimunske motnje.

Najboljša hrana za avstralskega ovčarja

Za zdravje avstralskega ovčarja je ključna uravnotežena prehrana, bogata z beljakovinami, zdravimi maščobami, vitamini in minerali. Ker gre za pasmo, ki pogosto preživi veliko časa v gibanju, je pravilno razmerje hranil še posebej pomembno. Količina hrane je odvisna od starosti, teže in stopnje aktivnosti psa. Avstralski ovčarji so aktivni psi, ki potrebujejo prehrano, bogato s kakovostnimi beljakovinami, maščobami in ogljikovimi hidrati. Njihova prehrana mora podpirati njihove fizične aktivnosti in ohranjati njihovo energijo.

Za aktivne in delovne avstralske ovčarje bi tako bila odlična hladno stiskana hrana Naturavetal v okusih Canis Plus govedina ali Canis Plus Sport. Oba okusa vsebujeta višji delež maščob, kar daje izjemno podporo bolj aktivnim psom. Okus Sport poleg višjega deleža maščob vsebuje še višji delež beljakovin. Za tiste z občutljivo prebavo ali alergike pa vam svetujemo, da hranite samo en vir beljakovin naenkrat, izberite Naturavetal hladno stiskano hrano okus losos, jagnjetina ali kunec.

Hladno stiskano hrano pa lahko kombinirate tudi z našimi 100% mesnimi klobasami ali uravnoteženimi obroki mokre hrane. Tudi Naturavetal mokra hrana je popolnoma naravna, nežno kuhana na pari in neprodušno pakirana v pločevinko ali ovoj. 100% mesne klobase vsebujejo izključno mišično meso ene vrste beljakovin v kombinaciji s pripadajočimi notranjimi organi – kosmatinec lahko izbira med okusi piščanca, jagnjetine, koze, divjačine, konja in kunca. Uravnoteženi obroki so pakirani v pločevinke in vsebujejo 70% mesa in notranjih organov ter 30% zelenjave in zelišč (določeni okusi tudi vir ogljikovega hidrata).

Ker so pasemsko podvrženi displaziji kolkov lahko starejšim avstralskim ovčarjem dodajate glukozamin, če pa ima vaš kuža težave s kožo in dlako na prelomnih obdobjih pomlad-poletje ali jesen-zima, lahko podporno v obliki dodajate vir omega maščobnih kislin kot je lososovo olje ali 3-6-9 BARF olje.

Vzgoja, trening in učenje

Avstralski ovčar je po naravi izjemno inteligenten, energičen in učljiv. Gre za psa, ki je bil skozi desetletja vzrejen za sodelovanje s človekom, sprejemanje hitrih odločitev in samostojno reševanje nalog pri paši živine. Zaradi tega so avstralski ovčarji zelo vezani na svojega vodnika, radi ustrezno zaposlijo svoje telo in možgane in ne prenesejo dolgčasa ali neaktivnosti. Če se jim ne ponudi dovolj izzivov, lahko razvijejo neželena vedenja, kot so pretirano lajanje, grizenje predmetov ali poskusi “vodenja” otrok in drugih hišnih ljubljenčkov (kar izvira iz njihove pastirske narave).

Vzgoja avstralskega ovčarja se mora začeti že v prvih tednih starosti, saj so ti psi izredno dojemljivi in hitro povežejo vzrok in posledico. Nekaj osnovnih pravil vzgoje:

• Doslednost: Aavstralski ovčarji so zelo bistri in hitro zaznajo neenotnost v pravilih. Če en dan nekaj dovoliš, drug dan pa ne, bo pes zmeden in bo iskal meje. Zato je ključna doslednost vseh družinskih članov.
• Pozitivna motivacija: Uporaba kazni ali grobosti pri tej pasmi ne deluje. Avstralski ovčarji se najbolje odzivajo na pohvale, priboljške in igro kot nagrado za pravilno vedenje. So občutljivi na ton glasu, zato jih je mogoče učinkovito usmerjati že s pravilno intonacijo.
• Zgodnja socializacija: Ker so Aussiji naravno zaščitniški, jih je treba že od mladička izpostaviti različnim ljudem, živalim, okoljem in situacijam. Tako odrastejo v samozavestne, uravnotežene pse brez strahov ali pretirane previdnosti.

Avstralski ovčar spada med najbolj učljive pasme na svetu – pogosto se znajde med prvimi petimi, takoj za border collijem. Zmore osvojiti na desetine ukazov in trikov, pogosto že po nekaj ponovitvah. Ukaze utrjuj z igro in pohvalami. Kratki, zabavni treningi (5–10 minut) so veliko bolj učinkoviti kot dolge, monotone vaje. Pasma ima odličen spomin in se rada uči novih trikov skozi vse življenje. Zelo uživajo v različnih pasjih športih, iskanju in sledenju, učenju kompleksnih nalog in kot terapevtski ali reševalni psi.

Aktivnosti, potrebna količina gibanja in okolje za bivanje

Avstralski ovčar je neutruden atlet. Kot delovni pes je bil ustvarjen, da preteče kilometre in ure čuva čredo. Zato potrebuje vsaj 1,5–2 uri aktivnega gibanja na dan. Idealne dejavnosti vključujejo tek, kolesarjenje ali pohodništvo, igre prinašanja, trening agilityja, delo z žogo ali frizbijem ali trening poslušnosti. Pomanjkanje gibanja vodi v frustracijo, destruktivnost in celo tesnobno vedenje.

Mentalna stimulacija – hrana za možgane. Avstralski ovčar ne potrebuje le fizične aktivnosti, ampak tudi mentalne izzive. Ključno je, da mu lastnik omogoči dovolj aktivnosti, prostora in mentalne stimulacije, ne glede na velikost doma. Čeprav mnogi mislijo, da potrebuje kmetijo ali dvorišče, to ni povsem res. Avstralski ovčar lahko uspešno živi tudi v stanovanju, če mu lastnik omogoča več dolgih sprehodov dnevno in mu nudi vsakodnevne miselne izzive.

Avstralski ovčar, ki živi v stanovanju, mora imeti jasno rutino – dovolj sprehodov, časa za igro in miren kotiček za počitek. Najboljše okolje za avstralskega ovčarja pa je hiša z ograjenim vrtom ali dvoriščem, kjer se lahko pes svobodno giblje a še vedno preživlja večino časa z družino. Vrt mora biti dobro ograjen in varen pred pobegi, saj Aussiji hitro najdejo luknje ali šibke točke v ograji. Avstralski ovčar ni primeren za ljudi, ki so veliko zdoma in nimajo časa za aktivno življenje s psom in si želijo “mirnega” psa za na kavč in nimajo volje za trening in mentalne igre in tiste, ki bi psa imeli stalno zunaj v pesjaku.

Avstralski ovčar mladiči in cena

Ker je Aussie postal zelo priljubljena pasma se na trgu pojavlja vse več ”hišnih vzrediteljev” ali celo preprodajalcev, ki pse vzrejajo brez ustreznega znanja, testiranj in rodovnikov. Takšni psi imajo pogosto vedenjske težave ali dedne bolezni, ki se pokažejo šele kasneje. Zato je izbira pravega vzreditelja ključna.

Odgovorni vzreditelj bo pokazal rezultate obveznih testov in imel registrirano psarno pri kinološki zvezi. Na kaj biti pozoren pri izbiri vzreditelja:

• Rodovnik: prepričajte se, da ima Ausse rodovnik, kar zagotavlja, da izhaja iz zdrave linije, da gre za čistokrvnega psa in, da je je poskrbljeno za dobrobit staršev in mladičkov
• Okolje za mladiče: preverite, v kakšnem okolju mladiči odraščajo in ali so bili pravilno socializirani.
• Zdravstveni pregledi: vprašajte vzreditelja o zdravstvenih pregledih, ki so jih mladiči in starši opravili, da izključite genetske bolezni.
• Vprašanja za vzreditelja: pripravite seznam vprašanj, ki jih želite postaviti vzreditelju, da se prepričate o njihovi odgovornosti in skrbi za pse.
• Obisk mladiča pred nakupom: odgovoren vzreditelj vas bo povabil na razgovor pred nakupom, saj vas bo želel spoznati, ker je tudi njemu mar komu bo predal svojega mladička

Cena mladička z rodovnikom se razlikuje glede na kakovost legla in staršev, zdravstvena testiranja, vzrediteljevo uglednost in vzgojo ter socializacijo mladičev. Cena mladička z rodovnikom se giblje med 1200 in 2000 evri, za mladiča z razstavno ali vzrejno perspektivo pa med 1800 in 2500evri ali več.

Zgodovina pasme Avstralski ovčar

Čeprav njegovo ime nakazuje poreklo iz Avstralije, avstralski ovčar pravzaprav ni avstralska pasma. Njegove korenine segajo v 19. stoletje in so tesno povezane z razvojem živinoreje v Združenih državah Amerike.
Zgodba pasme se začne z baskovskimi pastirji iz severne Španije, ki so v 19. stoletju odšli v Avstralijo, nato pa naprej v ZDA. S seboj so prinesli svoje pastirske pse – inteligentne, vztrajne in sposobne samostojnega dela z ovcami.

Ko so ti pastirji prispevali k razvoju živinoreje v zahodnih ameriških državah (Kalifornija, Kolorado, Wyoming), so njihovi psi postali osnova za oblikovanje nove, še sposobnejše pasme – avstralskega ovčarja. Ime “Australian Shepherd” so Američani uporabljali, ker so pastirji in njihove ovce prihajali iz Avstralije, ne zato, ker bi pes izviral od tam.

Na prostranih rančih ameriškega zahoda so kmetje in rančerji potrebovali psa, ki bi bil vzdržljiv, inteligenten, samostojen pri delu in zvest človeku. S selektivno vzrejo so oblikovali psa, ki je izstopal po svoji vsestranskosti in izjemni sposobnosti paše živine. Avstralski ovčar je moral zlahka obvladovati črede ovc, krav ali konjev, pogosto v zahtevnem terenu in pod težkimi vremenskimi pogoji.

Čeprav je bila pasma znana že desetletja, jo je ameriški AKC (American Kennel Club) uradno priznal šele leta 1993. Danes je avstralski ovčar ena najbolj priljubljenih pasem v ZDA, pa tudi v Evropi, kjer je cenjen tako kot delovni pes, športnik in družinski član. Kljub moderni priljubljenosti je avstralski ovčar ohranil svoj prvotni značaj – delovno vnemo, inteligenco in močno željo po sodelovanju s človekom.

Ni le lepotec z modrimi očmi in bujno dlako, ampak pravi delavec in partner, ki išče namen in izzive. Danes avstralski ovčarji uspevajo v številnih vlogah kot pastirski psi, v pasjih športih (agility, rally obedience, frisbee), kot terapevtski in reševalni psi ter seveda kot ljubljeni družinski člani aktivnih ljudi.

Zanimiva dejstva o pasmi

• Raznobarvne oči niso redkost: Lahko imajo modre, rjave, jantarne ali celo dve različni barvi oči. To ni napaka temveč genska značilnost povezana z merle vzorcem dlake.
• Nekateri se rodijo z naravno kratkim repom, kar je rezultat genetske lastnosti.
• Spada med prvih 5 najboj učljivih pasem.
• Z lahkoto prepoznajo razpoloženje človeka in se nanj odzovejo, zato so zelo uspešni, kot terapevtski psi.