Odločitev za psa je ena lepših, hkrati pa tudi ena bolj odgovornih odločitev. Pes ni samo prikupen mladiček, ki nas razveseli s svojim videzom, ampak živo bitje z lastnimi potrebami, značajem, energijo, zdravstvenimi posebnostmi in življenjsko dobo, ki lahko traja tudi 10, 15 ali več let.
Zato izbira pasme psa ne sme temeljiti samo na tem, katera pasma nam je vizualno všeč, katero smo videli na družbenih omrežjih ali katera je trenutno popularna. Pravilna izbira pasme pomeni, da poskušamo najti psa, ki bo ustrezal našemu življenjskemu slogu, izkušnjam, bivalnemu prostoru, finančnim zmožnostim in družinski situaciji.
Vsaka pasma je bila v preteklosti ustvarjena z določenim namenom. Nekateri psi so bili vzrejeni za pašo, drugi za čuvanje, lov, vleko sani, prinašanje divjadi ali življenje v naročju človeka. Čeprav danes veliko psov živi predvsem kot družinskih spremljevalcev, se njihov prvotni namen pogosto še vedno kaže v vedenju. Pastirski pes lahko potrebuje veliko mentalne zaposlitve, hrt močno željo po teku, čuvajski pes je lahko nezaupljiv do tujcev, družni pes pa pogosto slabo prenaša dolgotrajno samoto.
Kako izbrati pasmo psa in 10 iskrenih vprašanj:
- Koliko časa imam vsak dan za sprehode, igro, nego in vzgojo?
- Ali sem aktiven človek ali si želim bolj umirjenega psa?
- Imam izkušnje s psi ali bo to moj prvi pes?
- Živim v stanovanju, hiši, mestu ali na podeželju?
- Imam majhne otroke ali druge živali?
- Koliko denarja lahko mesečno namenim za hrano, veterinarja, nego in opremo?
- Ali sem pripravljen na pasmo, ki potrebuje redno striženje, veliko gibanja ali dosledno vzgojo?
- Ali me moti lajanje, odpadanje dlake, slinjenje ali močan lovski nagon?
- Bom psa lahko vzel s seboj na dopust ali imam urejeno varstvo?
- Ali sem pripravljen na odgovornost za psa tudi takrat, ko bo star, bolan ali manj aktiven?
V nadaljevanju bomo pogledali najpomembnejša vprašanja, ki si jih moramo postaviti pred izbiro pasme psa.
Posvojitev ali nakup?
Prvo vprašanje pri izbiri psa je pogosto: ali psa posvojiti ali kupiti pri vzreditelju? Obe možnosti sta lahko dobri, če se odločimo odgovorno in premišljeno.
Posvojitev psa je čudovita odločitev, saj psu ponudimo nov dom in možnost za boljše življenje. V zavetiščih in društvih najdemo mladiče, odrasle pse, starejše pse, mešance in včasih tudi pasemske pse. Velika prednost posvojitve odraslega psa je, da je njegov značaj pogosto že bolj razviden. Lažje vidimo, ali je pes miren, aktiven, družaben, boječ, primeren za otroke ali bolj primeren za izkušenega lastnika.
Pri posvojitvi je pomembno, da se z zavetiščem ali društvom iskreno pogovorimo o svojem življenjskem slogu. Ni vsak posvojen pes primeren za vsak dom. Nekateri psi imajo za seboj slabe izkušnje, potrebujejo več potrpežljivosti, časa in razumevanja. Drugi se hitro prilagodijo in postanejo krasni družinski psi. Ključno je, da ne izbiramo samo po videzu, ampak po značaju in potrebah psa.
Nakup psa pri vzreditelju je primerna izbira, kadar si želimo določeno pasmo z znanim poreklom, predvidljivimi lastnostmi in zdravstvenimi pregledi staršev. Odgovoren vzreditelj ne prodaja mladičev komur koli, ampak se zanima, kam mladič odhaja. Pokaže nam mamo mladičev, razloži značaj pasme, zdravstvene posebnosti, rodovnik, socializacijo mladičev in morebitne teste staršev.
Pri nakupu se moramo izogibati preprodajalcem, sumljivo nizkim cenam, oglasom brez podatkov, mladičem brez dokumentacije in ljudem, ki želijo mladiča čim prej oddati brez vprašanj. Poceni nakup lahko pozneje pomeni velike stroške, zdravstvene težave ali vedenjske izzive. Odgovorna vzreja ni samo parjenje dveh psov, ampak skrb za zdravje, značaj in dobrobit mladičev.
Odločitev med posvojitvijo in nakupom naj ne temelji na predsodkih. Pomembno je, da izberemo pot, ki je za nas in za psa najbolj primerna.

Izbira pasme: Izkušen lastnik ali začetnik
Nekatere pasme so primernejše za začetnike, druge pa zahtevajo več znanja, samozavesti in doslednosti. Prvi pes naj ne bo pasma, ki je znana po izraziti samostojnosti, močnem čuvajskem nagonu, zahtevni vzgoji ali zelo visoki energiji, razen če je skrbnik pripravljen vložiti veliko časa v učenje in pomoč strokovnjaka.
Za začetnike so pogosto primernejše pasme, ki so bolj sodelovalne, socialne, učljive in manj izrazito samostojne. To ne pomeni, da so “lahke” in ne potrebujejo vzgoje. Vsak pes potrebuje jasna pravila, socializacijo, doslednost in dnevno ukvarjanje. Vendar je razlika med pasmo, ki rada sodeluje s človekom, in pasmo, ki je bila vzrejena za samostojno odločanje.
Pasme, kot so kavkaški ovčar, srednjeazijski ovčar, kangal, akita, nekateri mastifi ali zelo zahtevni delovni psi, niso najboljša izbira za neizkušenega lastnika. Tak pes lahko postane velik izziv, če skrbnik ne zna pravilno postaviti meja, razumeti pasje govorice in pravočasno socializirati psa.
Tudi zelo inteligentne in aktivne pasme, kot so border collie, avstralski ovčar ali belgijski ovčar, niso nujno idealna izbira za začetnika. Njihova inteligenca je lahko prednost, vendar samo, če jim znamo ponuditi dovolj dela, gibanja in mentalne zaposlitve. Brez tega se lahko pojavijo dolgčas, lajanje, uničevanje, lovljenje gibanja ali druge vedenjske težave.
Začetnik naj si zato izbere pasmo, ki ustreza njegovemu znanju, času in pripravljenosti na učenje. Izkušen lastnik pa lahko lažje obvlada pasme z močnejšim karakterjem, vendar tudi pri njem ni prostora za površnost.
V pomoč ti je lahko tudi prispevek FCI skupine pasem, kjer so pasme razvršene v 10 skupin. Posamezno skupino opredeljujejo podobne karakterne lastnosti in prvotni namen vzreje.
Ali bo pasma ustrezala mojemu tempu in življenjskemu slogu?
Ena najpogostejših napak pri izbiri psa je, da izberemo pasmo, ki nam je všeč po videzu, ne ustreza pa našemu vsakdanjemu ritmu. Pes, ki potrebuje več ur aktivnosti na dan, ne bo srečen, če bo večino časa preživel sam v stanovanju. Po drugi strani zelo umirjen pes morda ne bo primeren za nekoga, ki si želi partnerja za dolge teke, pohode ali pasje športe.
Če ste zelo aktivni, veliko hodite v naravo, radi tečete, planinarite ali se ukvarjate s športi, vam lahko ustrezajo aktivnejše pasme. Sem spadajo številni ovčarski psi, prinašalci, ptičarji, španjeli in nekatere nordijske pasme. Vendar tudi tukaj velja previdnost: aktiven pes ne potrebuje samo fizičnega gibanja, ampak tudi mentalno zaposlitev in vzgojo.
Če imate bolj miren življenjski slog, je bolje izbrati pasmo, ki ne potrebuje izjemno veliko aktivnosti. To ne pomeni, da majhen pes ne potrebuje sprehodov. Tudi družne pasme potrebujejo gibanje, igro in socialne stike. Vendar je razlika med psom, ki bo zadovoljen z zmernimi sprehodi, in psom, ki bo brez dela hitro postal nemiren.
Pomembno je tudi vprašanje delovnega časa. Nekatere pasme slabše prenašajo samoto. Psi, ki so močno navezani na človeka, lahko razvijejo ločitveno stisko, če so vsak dan več ur sami. Če ste veliko odsotni, je treba razmisliti o varstvu, sprehajalcu, pomoči družine ali drugačni izbiri pasme.
Pred izbiro psa si iskreno odgovorite: kakšno življenje imam danes, ne kakšno bi rad imel v idealnem svetu? Če trenutno nimate časa za vsakodnevno aktivnost, zahtevna pasma ne bo spremenila vašega življenja na lahek način, ampak bo lahko prinesla veliko stresa.
Kako izbrati pasmo psa: delovne pasme psov
Delovne pasme psov so usposobljene za opravljanje posebnih nalog za pomoč ljudem. Delovni psi so usposobljeni za določeno delo kot je paša živine, varovanje lastnine, reševalne naloge (psi reševalci) pomoč invalidom, ter delo v policiji ali vojski. Skoraj vsaka pasma je lahko delovna, tudi mešančki lahko postanejo delovni psi. Ampak ker imajo določene pasme bolj izražene karakterne lastnosti glede poslušanja in vodljivosti pogosteje postanejo delovne pasme.
Najbolj pogoste delovne pasme psov so:
- Borderski ovčar: izjemne pastirske sposobnosti, zato so to pogosti delovni psi na kmetijah za pašo živine.
- Nemški ovčar: pogosto so policijski psi ali delajo v vojski, psi za iskanje in reševanje, psi vodniki za slepe.
- Belgijski ovčar je podobno kot nemški ovčar zelo vsestranski in se pogosto uporablja kot policijski in vojaški pes, pa tudi kot psi za iskanje in reševanje.
- Labradorec: pogosti so to psi vodniki slepih, v pomoč pri iskanju pogrešanih oseb, reševalni psi ter službeni psi za ljudi s posebnimi potrebami.
- Sibirski haski: v severnih državah je to pasma, ki jo uporabljajo za vleko sani.
Kako izbrati pasmo psa: Veliki, srednje veliki ali majhen pes
Velikost psa močno vpliva na vsakdanje življenje. Velik pes običajno pomeni več hrane, večje stroške, večjo opremo, več prostora v avtu in več fizične moči pri vodenju. Majhen pes je pogosto lažje obvladljiv v prostoru, lažje ga vzamemo s seboj in stroški hrane so običajno nižji. Vendar velikost ni edini dejavnik pri zahtevnosti psa.
Majhen pes ni nujno lahek pes. Jack Russell terier, čivava, pritlikavi pinč ali špic imajo lahko zelo močan značaj in veliko energije. Majhni psi pogosto potrebujejo enako dosledno vzgojo kot veliki. Ker so majhni, jim ljudje včasih dovolijo vedenje, ki ga pri velikem psu ne bi nikoli sprejeli, na primer skakanje, renčanje, lajanje ali vlečenje na povodcu. To lahko vodi do vedenjskih težav.
Veliki psi so lahko zelo mirni in nežni, vendar morajo biti dobro socializirani in vzgojeni. Če velik pes vleče na povodcu, skače po ljudeh ali nima osnovnega odpoklica, je to lahko nevarno. Poleg tega so pri velikih pasmah pogostejše določene ortopedske težave, kot so težave s kolki, komolci ali hrbtenico.
Pri izbiri velikosti psa razmislite tudi o svoji fizični zmožnosti. Ali boste psa lahko zadržali, če potegne? Ali ga boste lahko dvignili v avto, če bo poškodovan? Ali ga boste lahko negovali, kopali in varno vodili mimo drugih psov?
Velik pes ni nujno bolj zahteven, majhen pes pa ni nujno enostaven. Pomembno je, da se velikost ujema z vašim načinom življenja, prostorom, izkušnjami in fizičnimi zmožnostmi.
Ali je pasma primerna za družino z majhnimi otroci?
Pri družinah z majhnimi otroki je izbira psa še posebej pomembna. Pes mora biti stabilnega značaja, dobro socializiran, navajen na vsakdanje družinsko življenje in ne preveč občutljiv na hrup, gibanje in nepredvidljive situacije. Hkrati pa morajo biti otroci naučeni spoštljivega odnosa do psa.
Nobena pasma ni avtomatično popolna za otroke. Tudi najbolj prijazen pes potrebuje mir, svoj prostor in varnost. Otroci psa ne smejo vleči za rep, ušesa, ga motiti med spanjem ali hranjenjem, ga dvigovati brez nadzora ali ga uporabljati kot igračo. Pri majhnih otrocih je nadzor odraslih nujen, ne glede na pasmo. Za vsakega otroka je odraščanje ob psu izjemno pozitivno iz zdravstvenega, psihološkega in razvojnega vidika.
Za družine so pogosto primerne pasme, ki so znane po družabnosti, potrpežljivosti in navezanosti na ljudi. Vendar je vedno treba upoštevati posameznega psa, njegovo vzgojo, socializacijo in izkušnje. Tudi znotraj iste pasme se lahko značaji zelo razlikujejo.
Najbolj primerne pasme za družine z otroki so:
- zlati prinašalec
- labradorec
- beagle
- mops
- francoski buldog
- škotski ovčar
- kodrasti bišon
- Cavalier King Charles Španjel
Zelo majhne in občutljive pasme so lahko v družini z majhnimi otroki bolj ranljive, saj jih otrok nehote poškoduje. Zelo veliki in močni psi pa lahko otroka nehote podrejo, čeprav nimajo slabih namenov. Zato je treba razmisliti o velikosti, temperamentu in energiji psa.
Posebna previdnost je potrebna pri pasmah z močnim čuvajskim nagonom. Tak pes je lahko izredno zvest svoji družini, vendar lahko napačno razume otroško igro, kričanje ali obiske otrokovih prijateljev. Pri takih pasmah sta zgodnja socializacija in odgovorno vodenje nujna. Najboljša izbira za družino ni nujno “najbolj prijazna pasma”, ampak pes, ki ustreza starosti otrok, izkušnjam staršev, bivalnim razmeram in času, ki ga ima družina na voljo.
Koliko denarja lahko zapravim za psa?
Pes prinaša redne in občasne stroške. Nakupna cena ali posvojitvena pristojbina sta samo začetek. Veliko pomembnejši so dolgoročni stroški, ki vključujejo hrano, veterinarsko oskrbo, preventivo, nego, opremo, šolanje in morebitno varstvo.
Večji pes običajno poje več, potrebuje večje ležišče, večje transportne bokse, močnejše povodce in dražja zdravila, saj so številna odmerjena glede na težo. Pri nekaterih velikih pasmah so lahko veterinarski stroški višji tudi zaradi pogostejših ortopedskih težav.
Pasme z zahtevno dlako potrebujejo redno nego. Pudlji, bišoni, nekateri španjeli, dolgodlake pasme in psi z dlako, ki se ne menja klasično, lahko potrebujejo redno striženje ali profesionalno nego. To je strošek, ki se ponavlja vse življenje psa. Če tega ne upoštevamo, se dlaka lahko zavozla, pes ima težave s kožo, neudobje in bolečine.
Pri nekaterih pasmah je treba računati tudi na pogostejše zdravstvene težave. Kratkogobčne pasme imajo lahko težave z dihanjem in slabšim prenašanjem vročine, velike pasme z okostjem in sklepi, nekatere male pasme z zobmi, pogačico ali srcem. To ne pomeni, da bo vsak pes zbolel, vendar je dobro poznati tveganja.
Poleg rednih stroškov je priporočljivo imeti rezervo za nujne primere. Nesreče, operacije, alergije, poškodbe ali kronične bolezni so lahko zelo drage. Pred nakupom psa si zato iskreno odgovorimo, ali imamo dovolj finančne varnosti, da bomo psu lahko pomagali tudi takrat, ko bo to potrebno.

Ali je pasma primerna za moj bivalni prostor?
Veliko ljudi misli, da je za stanovanje primeren samo majhen pes, za hišo pa velik pes. V resnici je pomembnejša kombinacija energije, značaja, lajanja, potrebe po gibanju in sposobnosti umirjanja doma.
Nekateri veliki psi so v stanovanju lahko zelo mirni, če imajo dovolj sprehodov in aktivnosti zunaj. Po drugi strani so nekateri majhni psi zelo glasni, nemirni ali občutljivi na zvoke iz okolice, zato stanovanjski blok zanje ni nujno idealen. Pri izbiri psa za stanovanje je treba razmisliti o lajanju, stopnicah, sosedih, dvigalu, bližini zelenih površin in času, ki ga lahko namenimo sprehodom.
Hiša z vrtom je lahko prednost, vendar vrt ne nadomesti sprehoda. Pes potrebuje raziskovanje, vonjave, socialne stike in spremembo okolja. Če je pes samo na vrtu, lahko razvije dolgčas, lajanje, kopanje ali varovanje ograje. Vrt je dober dodatek, ni pa rešitev za pomanjkanje časa.
Pri čuvajskih pasmah je treba razmisliti o okolici. Pes z močnim varovalnim nagonom v gosto naseljenem območju lahko veliko laja na mimoidoče, kolesarje, sosede ali druge pse. To je lahko stresno za psa in okolico. Pri lovskih pasmah je treba paziti na ograjo in odpoklic, saj jih lahko hitro premamijo vonjave ali gibanje.
Če živite v najemu, preverite, ali so psi dovoljeni. Nekateri najemodajalci imajo omejitve glede velikosti ali števila živali. Prav tako razmislite o prihodnosti: se boste selili, menjali službo, imeli otroka ali potovali? Pes bo z vami več let, zato mora biti izbira realna tudi dolgoročno.
Koliko časa sem pripravljen nameniti negi?
Nega psa ni samo kopanje. Vključuje krtačenje, striženje, čiščenje ušes, krajšanje krempljev, nego zob, pregled kože, nego tačk in redno opazovanje sprememb. Nekatere pasme so glede nege zelo nezahtevne, druge pa potrebujejo veliko več časa.
Dolgodlake in kodraste pasme se lahko hitro zavozlajo. Če dlake ne negujemo redno, nastanejo vozli, pod katerimi se koža ne zrači, pes pa lahko občuti zategovanje in bolečino. Pasme, ki potrebujejo trimanje ali redno striženje, zahtevajo bodisi znanje lastnika bodisi redne obiske pri pasjem frizerju.
Psi z visečimi ušesi so lahko bolj nagnjeni k težavam z ušesi, zato je treba ušesa redno pregledovati. Majhne pasme imajo pogosto več težav z zobnim kamnom, zato je zgodnja nega zob zelo pomembna. Psi z gubami na obrazu potrebujejo dodatno nego kožnih gub, da se ne razvijejo draženja ali vnetja.
Pred izbiro pasme se vprašajte, ali ste pripravljeni na vsakodnevno ali tedensko nego. Če želite psa z minimalno nego dlake, pasme z zahtevnim kožuhom morda niso najboljša izbira, ne glede na to, kako prikupne so.
Kako pomembno je zdravje pasme?
Zdravje je eno najpomembnejših vprašanj pri izbiri psa. Vsaka pasma ima lahko določene zdravstvene predispozicije. Pri nekaterih so pogostejše težave s sklepi, pri drugih z očmi, srcem, kožo, dihanjem, zobmi ali hormonskim sistemom.
Odgovoren skrbnik se pred izbiro pasme pozanima, katere bolezni so pri pasmi pogoste, kakšne zdravstvene teste opravljajo odgovorni vzreditelji in kakšna je pričakovana življenjska doba. Pri nakupu rodovniškega mladiča naj vzreditelj pokaže zdravstvene teste staršev, ne samo lepe fotografije mladičev.
Posebno pozornost potrebujejo pasme z izrazitimi telesnimi značilnostmi, kot so zelo kratek gobček, zelo dolga hrbtenica, zelo velike telesne mere, izrazite kožne gube ali pretirano majhna velikost. Ekstremen videz lahko prinese več zdravstvenih težav.
To ne pomeni, da se moramo določenim pasmam nujno izogniti. Pomeni pa, da moramo izbrati odgovornega vzreditelja, realno poznati tveganja in biti pripravljeni na morebitne stroške. Pri posvojitvi pa se je dobro pogovoriti o znanih zdravstvenih težavah psa in opraviti veterinarski pregled.
Ali imam čas za vzgojo in socializacijo?
Vsak pes potrebuje vzgojo. Tudi majhen pes. Tudi prijazna pasma. Tudi družinski pes. Vzgoja ni nekaj, kar začnemo šele takrat, ko se pojavijo težave, ampak je del vsakdanjega življenja s psom.
Mladič potrebuje učenje čistoče, navajanje na samoto, hojo na povodcu, odpoklic, mirno srečevanje ljudi in psov, sprejemanje dotikov, vožnjo z avtom, veterinarske preglede in pravila doma. Odrasel pes, ki ga posvojimo, prav tako potrebuje čas za prilagoditev, jasnost in zaupanje.
Socializacija ne pomeni, da mora pes pozdraviti vsakega človeka in vsakega psa. Pomeni, da se nauči mirno in samozavestno živeti v različnih okoljih. Dobra socializacija vključuje zvoke, površine, promet, ljudi različnih starosti, druge živali, veterinarja, nego in različne vsakdanje situacije.
Pasme z močnim čuvajskim, lovskim ali pastirskim nagonom potrebujejo še bolj premišljeno vzgojo. Pri njih ni dovolj, da jih imamo radi. Potrebujejo tudi jasna pravila, varno vodenje in razumevanje njihovih nagonov.
Izbira pasme psa je veliko več kot izbira lepega videza. Prava izbira pomeni, da dobro poznamo sebe, svoj življenjski slog, izkušnje, družino, bivalni prostor in finančne zmožnosti. Prav tako moramo razumeti pasmo, njen prvotni namen, energijo, značaj, zdravstvene posebnosti in potrebe po negi.
Najboljši pes za nas ni nujno najbolj popularna pasma, najlepši mladič ali pasma, ki jo občudujemo na fotografijah. Najboljši pes je tisti, ki se lahko dobro vključi v naše življenje in mu lahko mi ponudimo to, kar potrebuje za srečno, zdravo in stabilno življenje.
Preden se odločimo, si vzemimo čas za raziskovanje, pogovor z vzreditelji, zavetišči, veterinarji ali kinologi. Obiščimo pasme v živo, spoznajmo odrasle predstavnike pasme in ne hitimo z odločitvijo. Pes bo z nami veliko let, zato je odgovorna izbira prvi korak k lepemu skupnemu življenju.
















