Nevarne pasme psov: Ali obstajajo nevarni psi?

Ali res obstajajo nevarne pasme psov? Ali ljudje velikokrat nevarnost povezujemo z izgledom pasme, zgodovino pasme ali pa nepravilno socializacijo. Ko govorimo o “nevarnih psih,” se običajno nanašamo na pse, katerih vedenje ali temperament lahko predstavlja nevarnost za ljudi ali druge živali. Vendar pa je pomembno poudariti, da ni vsaka pasma “nevarna” sama po sebi – nevarnost psa je pogosto odvisna od njegove vzgoje, socializacije, treninga in izkušenj v življenju.

Nevarne pasme psov

Psom se pogosto pripisujejo oznake “nevarna” zaradi:

• Močne čeljusti in fizične moči: Pasje čeljusti so lahko izjemno močne in imajo potencial, da povzročijo hude poškodbe.
• Zaščitniški nagoni: Nekatere pasme so bolj zaščitniške do svoje družine ali teritorija, kar lahko privede do agresije do tujcev.
• Zgodovina vzreje: Nekatere pasme so bile vzrejene za boj ali zaščito, kar je lahko povečalo njihove agresivne nagnjenosti.
• Zgodovina posameznega psa: Določeni psi imajo zelo slabo preteklost in so bivši lastniki znjimi ravnali, takšni psi so zelo nesigurni in lahko iz strahu napadejo.

Obstajajo pasme psov, ki so zaradi svoje velikosti, moči ali zgodovine selekcije bolj nagnjene k agresivnemu vedenju ali pa lahko predstavljajo večjo nevarnost, če niso ustrezno socializirane ali obvladovane. Vendar pa je pomembno poudariti, da agresivnost ali nevarnost psa ni odvisna zgolj od pasme, ampak tudi od njegove vzgoje, socializacije, treninga in izkušenj z ljudmi. Torej noben pes se sam po sebi ne skoti nevaren ali, da bi želel namerno škodovati drugim; to kar mi označujemo za nevarno pasmo je posledica človeških odločitev in napak.

Najbolj nevarni psi: Katere pasme psov so pogosto označene kot nevarne?

• Pitbull (Ameriški pitbull terier) je pes z bojevnim nagonom. Ko zazna svoj plen, bo zato takoj reagiral in napadel. Ima izjemno močne čeljusti in je znan po tem, da svojega plena ne spusti. Zato sta ustrezna vzgoja in trening ključna že pri mladičkih, da se preprečijo morebitne težave in nevarnosti.
• Rottweiler je pasma, ki ima lahko težji značaj. Niso najbolj primerni za družinske pse, še posebej, če lastnik nima izkušenj z vzgojo psov. Rotvajlerje je treba stalno trenirati in ustrezno vzgajati, da bi se izognili morebitnim težavam.
• Doberman je zelo inteligenten, močan in občutljiv na zvoke. Hitro zazna nevarnost in se ustrezno odzove. Po naravi so lahko precej agresivni, še posebej v prisotnosti neznancev. Njihova velikost pa prav tako prispeva k občutku nevarnosti. Ob neustreznem treningu in vzgoji pa lahko postanejo zelo nevarni.
• Nemški ovčar je znan po svoji hitrosti in lahko postane zelo nevaren, ko se znajde v nevarnosti. Njihov agresiven temperament je mogoče obvladati z ustrezno vzgojo in treningom. Če se z njim ravna pravilno, lahko ta postane zelo zvest in ljubeč spremljevalec.
• Aljaški malamut je zelo energičen pes in če ta energija ni usmerjena v pozitivne dejavnosti, se lahko razvije v agresivnost. Imajo močan nagon za lovljenje in so delovni psi. Pomembno je tudi, da se učijo počasi, kar zahteva veliko potrpežljivosti pri treningu.
• Sibirski haski, podobno kot aljaški malamut, je deloven pes, kar je eden od razlogov, zakaj niso najbolj družabni. Vendar pa lahko s pravilnim pristopom in ustreznim treningom postanejo prijaznejši, družabnejši in umirjeni. Slaba socializacija in pomanjkanje treninga pa ga lahko spremenita v agresivnega in nevarnega.
• Akita Inu je pes, ki ima močan karakter in je zelo zaščitniški, kar lahko povzroči težave v določenih okoliščinah. Vendar pa ni nujno, da je nevaren pes, če je pravilno vzgojen in socializiran.
• Kangal je znan po svoji neodvisnosti in trmi. To pomeni, da je lahko težko obvladljiv brez izkušenega lastnika. Slaba socializacija ali neustrezno usmerjanje lahko vodi v vedenjske težave, kot na primer agresija. Ker ima zelo močan zaščitniški nagon je lahko agresiven tudi do tujcev, če oceni, da predstavljajo grožnjo.
• Čow čow – če so napačno vzgojeni so ti psi lahko napadalni. Pasma zna biti sebična, zato je nujno, da so ves čas fizično aktivni, da se z njimi ukvarjamo in jim namenimo pozornost – tudi, če se nam zdi, da naše pozornosti nočejo.
• Angleški mastif je po naravi nežen in poslušen, vendar lahko postal agresiven, če ga lastnik zanemarja ali pes ni deležen dovolj zgodnje socializacije.

Koliko je kriva pasma, da je označena kot nevarna?

Pasma psa ni edini dejavnik, ki določa, ali je pes označen kot nevaren. Večinoma so pasme označene kot nevarne zaradi določenih fizičnih lastnosti (kot so velikost, moč in čeljusti) ter njihovih nagonskih vedenj (na primer zaščitniški ali lovski nagon), ki jih lahko ob neustrezni vzgoji in socializaciji povečajo tveganje za agresivno obnašanje.

Vendar pa je pomembno poudariti, da sama pasma ni odločilni faktor. Psov ni mogoče posplošiti samo na osnovi pasme, saj ima vsak pes svojo osebnost, ki je močno odvisna od vzgoje, socializacije in izkušenj, ki jih je imel v svojem življenju. Psi, kateri so slabo vzgojeni ali niso pravilno socializirani, lahko zrastejo v nevarne pse ne glede na pasmo. Nekateri strokovnjaki trdijo, da so v resnici vzgoja, skrbnost lastnika in izkušnje ključni dejavniki za obvladovanje morebitnih tveganj, ki jih posamezni pes prinaša. Psi vseh pasem se lahko naučijo mirnega obnašanja in socializacije, če se z njimi pravilno ravna.

Koliko je kriva vzgoja, da je določen pes nevaren?

Vzgoja je eden izmed ključnih dejavnikov, ki močno vpliva na to, ali pes postane nevaren. Tudi pasma, ki ima določene nagonske lastnosti, kot so zaščitništvo ali lovski nagon, sama po sebi ne določa, ali bo pes nevaren. Slaba vzgoja, pomanjkanje socializacije in neustrezno ravnanje s psom pa lahko povečajo tveganje za agresivno obnašanje.

Ključni dejavniki, kako vzgoja vpliva na vedenje psa, vključujejo:

1. Socializacijo: Psi, ki niso pravilno socializirani, lahko razvijejo strah in tesnobo, kar povečuje možnost agresivnega vedenja. Socializacija že v zgodnjem obdobju (obdobje mladičkov) je ključnega pomena za razvijanje pozitivnih socialnih veščin in obvladovanja različnih okolij in ljudi.
2. Usmerjanje energije: Psi, ki nimajo dovolj fizične in mentalne stimulacije, lahko postanejo razdražljivi, agresivni ali destruktivni. Redne igre, sprehodi, trening in naloge za psa, pomagajo pri porabi energije in preprečujejo težave v vedenju.
3. Konsistentnost in disciplina: Pomanjkanje jasnih mej in discipline lahko vodi v zmedo pri psu, ki morda ne bo razumel, kaj se od njega pričakuje, kar lahko povzroči frustracijo, strah in morebitno agresijo.
4. Pretekle izkušnje in travme: Psi, ki so bili zlorabljeni ali so imeli negativne izkušnje z ljudmi ali drugimi živalmi, lahko razvijejo strah ali agresivno obrambo, ki se lahko izkaže kot nevarno vedenje.
5. Lastnikova odgovornost: Nepravilno ravnanje lastnika, kot so neprimerna kaznovanja ali pomanjkanje pravilnega treninga, lahko povzroči, da pes postane neobvladljiv ali nevaren. Odgovorni lastniki zagotavljajo ustrezno vzgojo, socializacijo in skrb, kar zmanjšuje tveganje za težave v vedenju.

Pasje borbe povzročajo slab vtis na večje in močnejše pse

Vzreja psov za pasje borbe je neetična, nezakonita in zelo škodljiva praksa, ki je v mnogih državah prepovedana. Gre za vzrejo psov, katerih glavni namen je, da se uporabljajo v bojih, kjer so pogosto podvrženi brutalnemu treningu in zlorabi, da postanejo agresivni in borbeni. To je v nasprotju z dobrim počutjem živali, saj se ti psi pogosto poškodujejo, doživijo psihološke travme in so izpostavljeni mučenju. Pogosto so za pasje borbe uporabljeni predvsem večji fizično in vizualno močnejši psi, zato pogosto pride do predsodkov do določenih pasem.

Vzreja psov za borbe je uničujoča za živali in predstavlja resno kršitev njihovih pravic. Pomembno je, da se kot družba proti tej praksi odločno postavimo in si prizadevamo za boljšo zaščito in dobrobit psov. Vse to po navadi vodi do večjih fizičnih, zdravstvenih in psiholoških posledic na psu.

Tudi ugriz čivave in ugriz cane corso se zelo razlikujeta glede na velikost, moč in intenzivnost ugriza, saj sta ti dve pasmi zelo različni tako po telesni zgradbi kot po naravi. Vendar pa bo veliko ljudi najprej za nevarnega označili cane corso, saj je ta veliko večji in na videz bolj »nevaren«. Čeprav oba psa lahko pod ustreznim pritiskom ugrizneta, je ugriz cane corso znatno bolj nevaren zaradi njegove moči, velikosti in potencialnih poškodb.

Ugriz čivave bo verjetno povzročil manjše poškodbe, vendar lahko še vedno povzroči nelagodje ali bolečino. Pomembno je razumeti, da je agresivno vedenje odvisno od posameznega psa, njegove vzgoje in socializacije, ne zgolj od pasme in da nobena pasma psa sama po sebi ni nevarna, če z njo ravnamo pravilno.