Odločitev za psa je za večino ljudi čustvena. Mladički so prikupni, oglasi pogosto obljubljajo zdrave, prijazne in “čistokrvne” pse, fotografije pa hitro vzbudijo željo, da bi psa čim prej pripeljali domov. Vendar je prav pri nakupu mladiča potrebne največ previdnosti. Pes ni izdelek, ki ga kupimo samo po videzu ali najnižji ceni, ampak živo bitje, ki bo z nami živelo desetletje ali več. Od tega, kje in kako je bil mladič vzrejen, je pogosto odvisno njegovo zdravje, značaj, socializacija in kakovost življenja.
Odgovorna vzreja psov pomeni veliko več kot samo parjenje dveh psov iste pasme. Pomeni premišljeno izbiro staršev, skrb za zdravje, poznavanje genetike, ustrezne zdravstvene preglede, dobro socializacijo mladičev, odgovorno izbiro novih skrbnikov in skrb za dobrobit psice ter mladičev. Dober vzreditelj ne vzreja zato, ker ima doma “lepega psa” ali ker bi rad hitro zaslužil, ampak zato, ker želi prispevati k zdravi, stabilni in kakovostni prihodnosti pasme psov.
V tem članku bomo pogledali, kdo je vzreditelj, kaj pomeni rodovnik, zakaj so puppy mills oziroma pasje farme tako problematične in kaj v resnici pomeni izraz “čistokrven brez rodovnika”. V prispevku kako izbrati pasmo pa najdeš veliko vprašanj, ki si jih je smiselno zastaviti pred nakupom mladiča.
Odgovorna vzreja psov: Kdo je vzreditelj?
Vzreditelj je oseba, ki načrtno vzreja pse določene pasme. Vendar med vzreditelji obstajajo velike razlike. Nekdo, ki ima doma psico in jo pari samo zato, ker “bi bilo lepo imeti mladičke”, še ni nujno odgovoren vzreditelj. Prav tako ni vsak, ki prodaja mladiče, avtomatično dober vzreditelj. Pravi vzreditelj pozna pasmo, njeno zgodovino, značaj, zdravstvene posebnosti, standard, tipične bolezni in potrebe psov. Njegov cilj ni samo prodati mladiče, ampak vzrediti zdrave, stabilne in dobro socializirane pse.
Odgovoren vzreditelj izbira starše premišljeno. Ne pari dveh psov samo zato, ker sta iste pasme, ampak preveri njuno zdravje, značaj, rodovnik, sorodstvene povezave in morebitna tveganja za dedne bolezni. Pri mnogih pasmah so pomembni pregledi kolkov, komolcev, pogačic, srca, oči ali genetski testi. Pri nekaterih pasmah so določene bolezni pogostejše, zato odgovoren vzreditelj naredi vse, kar je mogoče, da zmanjša možnost prenosa bolezni na potomce.
Pomembna lastnost dobrega vzreditelja je tudi odnos do psice. Psica ni “stroj za mladiče”, ampak živo bitje, ki potrebuje počitek, kakovostno prehrano, veterinarsko oskrbo in varno okolje. Odgovoren vzreditelj ne pari psice prepogosto, ne izčrpava njenega telesa in ne daje dobička pred njeno zdravje. Prav tako poskrbi, da se mladiči skotijo in odraščajo v čistem, mirnem in varnem okolju.
Dober vzreditelj mladičev ne skriva. Bodočemu skrbniku omogoči, da vidi mamo mladičev, okolje, v katerem mladiči odraščajo, in dokumentacijo. Z veseljem odgovori na vprašanja, vendar tudi sam postavlja vprašanja kupcu. Zanima ga, kje bo pes živel, koliko časa bo imel novi skrbnik zanj, ali pozna pasmo, ali ima otroke, druge živali, izkušnje s psi in kakšna pričakovanja ima. To ni radovednost brez razloga, ampak odgovornost. Dober vzreditelj želi, da mladič odide v primeren dom.
Odgovoren vzreditelj se ne razbremeni odgovornosti takoj, ko mladič odide od doma. Pogosto ostane na voljo za vprašanja, pomaga pri prehrani, negi, vzgoji in morebitnih težavah. Veliko dobrih vzrediteljev v pogodbo vključi tudi določilo, da se pes v primeru, da ga skrbnik ne more več imeti, vrne njemu oziroma da pomaga pri iskanju novega doma. To kaže, da mu je mar za psa tudi po prodaji.
Dober vzreditelj tudi ne obljublja nemogočega. Ne bo zagotovil, da pes nikoli ne bo zbolel, da bo popolnoma hipoalergen ali da bo imel točno določen značaj. Lahko pa pokaže, kaj je naredil za zmanjšanje tveganj: zdravstvene teste, skrbno izbiro staršev, pravilno nego psice, socializacijo mladičev in odgovorno vzrejo.
V Sloveniji je Kinološka zveza Slovenije pravo mesto, kjer najdete vse vzreditelje in vsa prihajajoča legla rodovniških mladičev. Kinološka zveza Slovenije deluje pod okriljem mednarodne kinološke zveze FCI, ki priznama več kot 350 različnih pasem. Celotno FCI klasifikacijo najdeš v prispevku FCI skupine pasem.
Kaj pomeni rodovnik?
Rodovnik je uradni dokument, ki prikazuje poreklo psa. V njem so navedeni predniki psa, običajno za več generacij nazaj. Rodovnik ni samo “papir”, ki ga potrebujemo za razstave, ampak dokaz, da pes pripada določeni pasmi in da je njegovo poreklo znano. Pri rodovniškem psu vemo, kdo so njegovi starši, stari starši in drugi predniki – temu rečemo odgovorna vzreja psov.
Veliko ljudi misli, da je rodovnik pomemben samo, če želijo psa razstavljati ali vzrejati. To ne drži. Rodovnik je pomemben tudi za družinskega psa, ker omogoča sledljivost. Če poznamo poreklo, lahko bolje spremljamo zdravje linije, preprečujemo pretesno sorodstveno parjenje in preverjamo, ali so bili starši primerni za vzrejo. Rodovnik sam po sebi sicer še ne zagotavlja, da bo pes zdrav, je pa pomemben del odgovorne vzreje.
Rodovnik ne pomeni, da je pes “bolj vreden” kot mešanec ali posvojen pes. Vsak pes si zasluži ljubeč dom, ne glede na poreklo. Pomen rodovnika je drugje: pri pasemskem psu naj bi zagotavljal, da pes res pripada določeni pasmi in da je bil vzrejen po pravilih določene kinološke organizacije. Če nekdo prodaja psa kot določeno pasmo, je rodovnik edini zanesljiv dokaz, da pes res izhaja iz te pasme.
Rodovniški psi so vpisani v rodovno knjigo, paritve pa morajo biti praviloma prijavljene in urejene po pravilih. Odvisno od države in kinološke organizacije morajo imeti vzrejni psi opravljene določene preglede, ocene ali vzrejna dovoljenja. Namen teh pravil je zaščititi pasmo, zmanjšati tveganje za dedne bolezni in preprečiti nepremišljeno parjenje.
Seveda rodovnik ni čarobno zagotovilo kakovosti. Tudi med rodovniškimi vzreditelji so razlike. Nekdo ima lahko rodovniške pse, pa vseeno ne vzreja odgovorno. Zato rodovnik ni edino merilo, je pa osnovni dokument, brez katerega ne moremo govoriti o dokazano pasemskem psu. Pri izbiri mladiča je treba gledati celoto: rodovnik, zdravstvene teste, značaj staršev, pogoje vzreje, socializacijo in odnos vzreditelja.
Pomembno je tudi razlikovati med uradnim rodovnikom in različnimi “domačimi papirji”, potrdili ali izjavami. Pravi rodovnik izda pristojna kinološka organizacija. Če prodajalec pravi, da “rodovnik ni pomemben”, “ga lahko dobite za doplačilo” ali da “sta starša čistokrvna, samo papirjev ni”, je to znak za previdnost. Mladič iz rodovniškega legla ima rodovnik ne glede na to, ali ga bo novi lastnik razstavljal ali ne. Rodovnik ni dodatek po želji, ampak dokument o poreklu.
Odgovorna vzreja psov in Puppy mills
Puppy mills oziroma pasje farme so eden največjih problemov v svetu vzreje psov. Gre za množično proizvodnjo mladičev, kjer je glavni cilj dobiček, ne pa zdravje, dobrobit in socializacija psov. Psi v takih pogojih pogosto živijo v slabih razmerah, v kletkah, brez zadostne veterinarske oskrbe, brez socialnega stika in brez primerne nege. Psice so lahko izčrpane zaradi prepogostih legel, mladiči pa so pogosto prezgodaj odvzeti materi.
Trendi, popularnost določene pasme, človeški pohlep in človeška nevednost so pripeljale do razvoja pasjih tovarn. V pasjih toravrnah ljudje, ki želijo zaslužiti izkoriščajo pse za razplod in prodajajo mladiče brez rodovnika, ki izgledajo podobno specifični pasmi. Takšni mladiči stanejo manj in lahko hitro pritegnejo nevedega bodočega pasjega lastnika.
V pasjih farmah se vzrejajo psi, ki izgledajo čistokrvni, vendar to niso. Problematika takih psov pa ni v tem, da niso čistokrvni – tudi mešančki (psi brez rodovnika) so odlični hišni ljubljenčki, ampak psi v pasjih tovarnah zelo trpijo in nimajo zagotovljenih osnovnih življenjskih pogojev.
Težava puppy mills ni samo v slabih pogojih, ampak tudi v posledicah za mladiče in njihove nove skrbnike. Mladiči iz takih okolij imajo lahko zdravstvene težave, parazite, prebavne težave, slab imunski sistem, dedne bolezni ali vedenjske težave zaradi slabe socializacije. Ker niso odraščali v normalnem domačem okolju, se lahko bojijo ljudi, zvokov, dotikov, hoje na povodcu ali običajnih vsakodnevnih situacij.
Puppy mills pogosto delujejo prek lepih oglasov. Fotografije so lahko privlačne, opisi mladičev pa polni obljub. Prodajalci pogosto ponujajo več različnih pasem hkrati, mladiče oddajajo hitro, kupca ne sprašujejo skoraj ničesar in se želijo dogovoriti na parkirišču, bencinski črpalki ali drugem nevtralnem kraju. Pogosto ne želijo pokazati mame mladičev ali prostora, kjer mladiči živijo. To so zelo resni opozorilni znaki.
Bodoči skrbniki včasih kupijo mladiča iz usmiljenja, ker se jim pes smili. To je človeško razumljivo, vendar s tem pogosto nehote podprejo sistem, ki bo še naprej proizvajal nove mladiče v slabih razmerah. Vsak nakup pomeni zaslužek za prodajalca in razlog, da dejavnost nadaljuje. Če sumimo, da gre za pasjo farmo ali preprodajo, je bolje nakupa ne opraviti, ampak primer prijaviti pristojnim službam oziroma poiskati pomoč pri kinoloških ali zaščitnih organizacijah.
Mladički iz pasjih tovarn večinoma pridejo v dober dom, kar včasih lastnikom, ki se zavedajo problematike take trgovine odtehta odločitev nakupa psa iz vprašljive psarne, vendar je treba pomisliti tudi na pasje mame. One zagotavljajo stalen vir mladičev. Prisiljene v nenehno parjenje, brez ustreznega časa za okrevanje med legli. Živijo v majhnih kletkah, zaradi omejenega prostora za gibanje postanejo fizično in psihično prizadete. Pomanjkanje telesne dejavnosti povzroči atrofijo mišic, težave s sklepi in druge zdravstvene težave, pa vseeno jih parijo naprej.
Puppy mills so povezani tudi s preprodajo mladičev iz tujine. Mladiči so lahko prevažani na dolge razdalje, pogosto premladi, slabo oskrbljeni in z neurejeno dokumentacijo. V nekaterih primerih so podatki o starosti, cepljenjih ali poreklu prirejeni. Tak mladič je lahko na prvi pogled prikupen, vendar lahko novi lastnik hitro ostane z visokimi veterinarskimi stroški in velikimi vedenjskimi izzivi.
Kako prepoznati sumljivega prodajalca? Previdni bodimo, če ima vedno na voljo mladiče več pasem, če ne dovoli obiska, če ne pokaže matere, če se mu mudi s prodajo, če je cena sumljivo nizka, če ni jasne dokumentacije, če mladič nima urejenega cepljenja in čipa ali če prodajalec ne postavlja nobenih vprašanj. Odgovoren vzreditelj ne bo nikoli deloval kot trgovec, ki želi psa čim hitreje “oddati iz zaloge”.
Odgovorna vzreja psov: Čistokrvni brez rodovnika
Izraz “čistokrvni brez rodovnika” je zelo pogost v oglasih, vendar je lahko zavajajoč. Prodajalci ga pogosto uporabljajo za mladiče, ki naj bi bili določene pasme, vendar nimajo uradnega rodovnika. Na prvi pogled se zdi, da gre za enakega psa kot pri rodovniškem vzreditelju, le da je cenejši. V resnici pa je treba biti pri takih oglasih zelo previden.
Če pes nima rodovnika, njegovega porekla ne moremo zanesljivo dokazati. Lahko je res podoben določeni pasmi, lahko sta tudi starša na videz podobna tej pasmi, vendar brez rodovnika ni uradnega dokaza o poreklu. To ne pomeni, da je pes manj vreden kot bitje ali da ga ne bi mogli imeti radi. Pomeni pa, da ga ne moremo zanesljivo predstavljati kot pasemskega psa.
Pogost izgovor prodajalcev je, da “rodovnika nismo uredili, ker bi bilo predrago” ali da “je rodovnik samo za razstave”. To ni dober znak. Pri odgovorni vzreji se leglo prijavi, mladiči pa dobijo dokumente po pravilih kinološke organizacije. Rodovnik ni luksuzni dodatek, ampak dokaz o poreklu. Če so starši res rodovniški in izpolnjujejo pogoje za vzrejo, ni logičnega razloga, da mladiči ne bi imeli rodovnika.
Druga pogosta trditev je, da je bil “to zadnji mladič v leglu in zato ni dobil rodovnika” ali da “rodovnik dobijo samo nekateri mladiči”. To je napačno. V pravilno prijavljenem rodovniškem leglu rodovnik dobijo vsi mladiči, ne samo najlepši ali tisti za razstave. Mladič je lahko po videzu manj primeren za razstave, pa ima še vedno rodovnik, če izhaja iz rodovniškega legla.
Izraz “čistokrven brez rodovnika” lahko skriva tudi neodgovorno parjenje. Morda starši nimajo vzrejnega dovoljenja, niso opravili zdravstvenih testov, imajo dedne bolezni, so pretesno sorodni ali po značaju niso primerni za vzrejo. Včasih se zgodi, da ima eden od staršev rodovnik, drugi ne, ali pa so podatki nepreverljivi. Kupec tega pogosto ne more vedeti.
Seveda niso vsi nerodovniški psi iz slabih razmer. Obstajajo skrbniki, ki imajo doma nenačrtovano leglo in poskušajo mladičem najti dobre domove. Vendar takih mladičev ne bi smeli oglaševati kot dokazano pasemske, če nimajo uradnega porekla. Bolj pošteno je reči, da gre za psa tipa določene pasme ali mešanca, ne pa za čistokrvnega psa brez rodovnika.
Če si želimo pasemskega psa, je najbolj varna izbira odgovoren rodovniški vzreditelj. Če nam rodovnik ni pomemben in si želimo predvsem spremljevalca, pa je zelo smiselna tudi posvojitev psa iz zavetišča ali društva. Najslabša izbira je pogosto plačati visoko ceno za “čistokrvnega brez rodovnika”, kjer nimamo ne zagotovila o poreklu ne podpore odgovornega vzreditelja.
Kako prepoznati odgovornega vzreditelja?
Ker so razlike med vzreditelji velike, je pomembno vedeti, kaj iskati. Odgovoren vzreditelj ima običajno jasno predstavitev svoje vzreje, pozna pasmo in zna razložiti, zakaj je izbral določeno kombinacijo staršev. Ne skriva informacij o zdravstvenih testih, značaju psov ali morebitnih težavah v pasmi. Prav tako ne obljublja, da je pasma popolna za vsakogar.
Dober vzreditelj dovoli obisk, ko je to primerno in varno za mladiče. Pokaže mamo mladičev, okolje, v katerem odraščajo, in dokumentacijo. Mladiči so čisti, živahni, radovedni in navajeni na človeški stik. Okolje ne sme biti umazano, prenatrpano ali skrito. Če prodajalec ne želi pokazati, kje mladiči živijo, je to razlog za previdnost.
Odgovoren vzreditelj mladičev ne oddaja prezgodaj. Mladiči potrebujejo čas z mamo in sorojenci, saj se v tem obdobju učijo pomembnih socialnih vedenj. Prehitro odvzemanje mladičev lahko negativno vpliva na njihov razvoj. Prav tako morajo biti mladiči pred odhodom veterinarsko pregledani, čipirani, ustrezno cepljeni in razglisteni.
Pomemben znak odgovorne vzreje je tudi pogodba. Ta običajno določa podatke o psu, vzreditelju, kupcu, zdravstvenem stanju, dokumentaciji in obveznostih obeh strani. Pogodba ne sme biti nekaj, česar se bojimo, ampak zaščita za psa, vzreditelja in novega lastnika.
Dober vzreditelj pogosto pomaga izbrati mladiča glede na značaj, ne samo glede na barvo ali videz. Če kupec želi zelo aktivnega psa za šport, bo morda primeren drug mladič kot za družino, ki želi mirnejšega spremljevalca. Izkušen vzreditelj mladiče opazuje vsak dan in pogosto bolje ve, kateri mladič bo ustrezal določenemu domu.
Odgovornost kupca
Odgovorna vzreja ni samo naloga vzreditelja. Tudi kupec ima veliko odgovornost. Pred nakupom se mora pozanimati o pasmi, preveriti vzreditelja, postavljati vprašanja in biti pripravljen počakati na pravo leglo. Dober mladič iz odgovorne vzreje ni vedno na voljo takoj. Čakanje je pogosto boljša izbira kot hiter nakup pri sumljivem prodajalcu.
Kupec naj se ne odloča samo po ceni. Nizka cena je lahko privlačna, vendar lahko kasneje prinese visoke stroške. Po drugi strani visoka cena sama po sebi še ne pomeni kakovosti. Pomembno je, kaj za ceno dobimo: zdravstvene teste, rodovnik, skrbno vzrejo, socializacijo, podporo vzreditelja in urejeno dokumentacijo.
Prav tako mora kupec realno oceniti, ali je pasma zanj primerna. Odgovoren vzreditelj lahko zavrne prodajo, če meni, da dom ni primeren. To ni osebna žalitev, ampak znak odgovornosti. Bolje je, da se neprimerna kombinacija prepreči vnaprej, kot da pes kasneje konča v napačnem okolju.
Pred prihodom mladiča se je treba pripraviti na opremo, prehrano, veterinarsko oskrbo, vzgojo in prilagajanje. Mladič potrebuje čas, potrpežljivost in doslednost. Tudi najboljši vzreditelj ne more nadomestiti odgovornega skrbnika.
Zakaj je odgovorna vzreja psov pomembna za prihodnost pasem?
Odgovorna vzreja ne vpliva samo na enega mladiča, ampak na celotno pasmo. Vsaka paritev je odločitev, ki lahko izboljša ali poslabša zdravje in značaj prihodnjih generacij. Če se parijo psi brez zdravstvenih pregledov, s slabim značajem ali neznanim poreklom, se lahko težave hitro širijo.
Pri nekaterih pasmah so se zaradi neodgovorne vzreje in pretiranega poudarjanja določenih lastnosti pojavile resne zdravstvene težave. To je opozorilo, da vzreja ne sme temeljiti samo na videzu. Pes mora biti funkcionalen, zdrav, stabilen in sposoben kakovostnega življenja. Lep videz ne sme biti pomembnejši od dihanja, gibanja, zdravih sklepov, dobrega značaja in splošne dobrobiti.
Odgovorni vzreditelji so zato varuhi pasme. Njihova naloga ni proizvajati čim več mladičev, ampak razmišljati dolgoročno. Včasih to pomeni, da psa ne uporabijo za vzrejo, čeprav je lep. Včasih pomeni, da izberejo manj popularno, a genetsko bolj smiselno kombinacijo. Včasih pomeni, da legla sploh nimajo, dokler nimajo primerne psice, primernega samca in dovolj dobrih domov za mladiče.
Odgovorna vzreja psov je temelj zdrave prihodnosti pasem in dobrobiti posameznih psov. Dober vzreditelj ni samo nekdo, ki ima mladiče, ampak oseba, ki razume pasmo, skrbi za zdravje, izbira primerne starše, socializira mladiče in odgovorno izbira nove skrbnike. Rodovnik pri tem ni nepomemben papir, ampak dokaz porekla in pomemben del sledljivosti.
Puppy mills, preprodaja in oglasi za “čistokrvne brez rodovnika” pogosto izkoriščajo neznanje in čustva kupcev. Zato je pomembno, da se bodoči skrbniki pred nakupom dobro informirajo, ne hitijo in ne podpirajo neodgovorne vzreje. Če si želimo pasemskega psa, poiščimo odgovornega vzreditelja. Če nam pasma ni najpomembnejša, razmislimo o posvojitvi. V obeh primerih pa naj bo vodilo isto: dobrobit psa, odgovornost in pripravljenost na dolgoletno skrb.
