OSEBNA IZKAZNICA IN SPLOŠNE ZNAČILNOSTI PASME DOBERMAN
| FCI skupina: | 2 – pinči in šnavcerji |
|---|---|
| Teža: | 30–45 kg |
| Višina: | Samci: 68–72 cm, samice: 63–68 cm |
| Življenjska doba: | 10 – 13 let |
| Dlaka in barva: | Kratka, gladka; črna ali rjava z rjastimi ožigi, redkeje modra ali isabella |
| Izpadanje dlake: | Dlaka odpada zmerno ves čas, v obdobjih menjave dlake bolj intenzivno. |
| Karakter: | Inteligenten, zaščitniški, zvest, energičen, občutljiv |
| Vzgoja: | Zahtevnost vzgoje je visoka – potrebuje doslednega, mirnega in izkušenega vodjo |
| Lajanje: | Zmereno, zelo dober čuvaj |
| Zdravje: | Pasma z določenimi genetskimi tveganji, ki zahtevajo odgovorno vzrejo |
| Bivalni pogoji: | Idealna je hiša z ograjenim vrtom; prilagodi pa se tudi življenju v stanovanju |
| Odnos do otrok: | Primeren (ob zgodnji socializaciji) za družine v zečjimi otroki. |
| Okviren mesečni strošek: | 160 € – 200 € (Kakovostna hrana in priboljški + preventivni obiski pri veterinarju) |
Splošen opis in izgled pasme doberman
Doberman je velik pes, ki izvira iz Nemčije in je danes ena najbolj prepoznavnih ter hkrati napačno razumljenih pasem na svetu. Že na prvi pogled izžareva moč, samozavest in izjemno telesno pripravljenostjo, a za to atletsko zunanjostjo se skriva zelo čustven, inteligenten in globoko zvest pes. Doberman je bil prvotno vzrejen kot zaščitni in delovni pes, danes pa se vedno pogosteje uporablja kot predan družinski član, ki ob pravilni vzgoji združuje stabilnost, zaščitniški nagon in nežnost.
Doberman ni pes za vsakogar. Gre za pasmo, ki zahteva odgovornega, doslednega in čustveno zrelega lastnika. Izjemno se naveže na svojega človeka in družino, zato slabo prenašajo osamljenost ali zanemarjanje. To je pes, ki ne potrebuje samo fizične aktivnosti, temveč tudi miselne izzive, strukturo in občutek pripadnosti. V zameno ponudi nekaj, kar redko najdemo pri drugih pasmah, brezpogojno zvestobo, izjemno sposobnost učenja in globoko povezanost z družino.
Doberman je izjemno harmonično grajen pes, katerega telesna zgradba združuje moč, hitrost in eleganco. Njegovo telo je mišičasto, a suho, brez odvečne teže, kar mu omogoča izjemno gibčnost in vzdržljivost. Vsaka linija telesa ima svojo funkcijo, saj je bil doberman vzrejen kot delovni pes, sposoben hitrega odziva in dolgotrajne fizične aktivnosti.
Glava je klinaste oblike, sorazmerna s telesom in izraža inteligenco ter zbranost. Oči so srednje velike, temne in zelo izrazite, z značilnim pozornim pogledom. Gobec je dolg in močan, čeljust dobro razvita, kar odraža njegovo delovno preteklost. Ušesa so naravno srednje velika in povešena. V preteklosti so ušesa krajšali oziroma rezali, kar je bilo povezano z delovno in zaščitno vlogo pasme, danes pa je takšen poseg v večini držav prepovedan in zakonsko nedovoljen. V sodobni vzreji se ušesa vse pogosteje puščajo v naravni obliki, saj dajejo psu mehkejši, bolj dostopen izraz ter odražajo sodoben, etičen odnos dobrobiti živali.
Dlaka dobermana je kratka, gladka in tesno prilegajoča. Zaradi odsotnosti poddlake je nega zelo enostavna, vendar je pes bolj občutljiv na mraz in vlago. Po pasemskem standardu so priznane štiri barvne različice. Črna z rjavkasto-rdečimi ožigi, rjava (čokoladna) z rjasto-rdečimi ožigi, modra z ožigi ter isabella (svetlo rjava) z ožigi. Najbolj razširjena in prepoznavna pa je črna barva z jasno omejenimi in simpatično razporejenimi ožigi, ki poudarjajo elegantno postavo in mišičasto strukturo telesa.
Pasma s svojo držo, gibanjem in izrazom daje vtis samozavestnega, zbranega in zanesljivega psa. Njegov videz pogosto vzbuja spoštovanje, včasih celo strah, vendar je to predvsem odraz njegove telesne pripravljenosti in ne nujno njegovega značaja. Pri domobranih ločimo tudi evropsko in ameriško linijo, ki se med seboj nekoliko razlikujeta po telesni zgradbi in izrazu. Obe liniji pa sodita v isti pasemski standard, razlike pa ne vplivajo na osnovne značajske lastnosti pasme.
| EVROPSKA LINIJA | AMERIŠKA LINIJA |
|---|---|
| Evropski dobermani so praviloma bolj robusni, močnejše konstitucije, z izrazitejšo mišično maso in nekoliko resnejšim videzom, saj je bila vzreja bolj usmerjena v delovne sposobnosti. | Ameriški dobermani pa so običajno bolj elegantni, lažje grajeni, z daljšimi linijami telesa in mehkejšim izrazom, saj se vzreja pogosteje osredotoča na razstavni videz. |
Temperament in karakter dobermana
Doberman velja za eno najbolj inteligentnih pasem psov na svetu. Njegova sposobnost učenja, razumevanja in prilagajanja je izjemna. Zelo hitro dojame nove naloge, ukaze in situacije, hkrati pa je dovolj samostojen, da zna sam presojati, kdaj je potrebna reakcija. Ta kombinacija inteligence in samostojnosti naredi dobermana izjemnega partnerja za ljudi, ki znajo spoštovati njegovo naravo. Značilna je močna navezanost na lastnika. Pogosto ga opisujejo kot psa, ki želi biti vedno v bližini svojih ljudi. Ne mara biti sam ali izoliran, saj potrebuje občutek pripadnosti in varnosti. Ta lastnost je razlog, da se doberman odlično odnese kot družinski spremljevalec, hkrati pa ni primeren za ljudi, ki so pogosto odsotni ali ne morejo posvetiti dovolj časa svojemu psu.
Po naravi je doberman zelo zaščitniški. Ima močan čuvajski nagon in izjemno budnost, vendar ob pravilni vzgoji ni agresiven. Njegova zaščitniška narava temelji na presoji in samozavesti, ne na impulzivnosti. Ta pes praviloma ne reagira brez razloga, temveč najprej opazuje in analizira situacijo, kar ga naredi zanesljivega in racionalnega spremljevalca v različnih situacijah. V domačem okolju je presenetljivo nežen, ljubeč in miren. Rad išče bližino in pozornost lastnika, ter zna vzpostaviti čustveno povezavo, ki temelji na zaupanju in medsebojnem spoštovanju. Pasma je zelo občutljiva na razpoloženje družine in hitro zazna napetost ali stisko, zato se pogosto prilagodi čustvenemu stanju svojih ljudi.
Za pasmo je značilna samozavest, hkrati pa zna biti zelo občutljiva. Groba vzgoja, kričanje ali kaznovanje lahko povzročijo strah, nezaupanje in vedenjske težave. Najbolje se odziva na mirno, dosledno in pozitivno motivacijo, ki spoštuje njegove inteligentne sposobnosti. Ob pravilnem vodenju se razvije v zvestega, čustveno stabilnega in uravnoteženega psa, ki združuje pogum, razsodnost in občutljivost.
Odnos do otrok in drugih živali
Doberman je do otrok praviloma zelo navezan, pozoren in zaščitniški, še posebej v družinah, kjer odrašča skupaj z njim. Do starejših otrok, ki razumejo osnovna pravila spoštljivega ravnanja s psom, je potrpežljiv in ljubeč ter pogosto išče njegovo bližino. Kljub temu pa je pomembno, da se otroke nauči pravilnega odnosa do psa in se jim razloži, da pes potrebuje svoj prostor in mir, kadar se želi umakniti ali počivati.
Ob pravilni vzgoji in nadzoru odraslih se lahko med dobermanom in otrokom razvije zelo močna, zaupljiva vez. Pri manjših otrocih je še posebej priporočljiv nadzor, saj je to močan, energičen pes, ki lahko v igri nehote preveč reagira. To ne izhaja iz agresije, temveč iz njihove telesne moči in živahnosti. Ob jasnih pravilih, dosledni vzgoji in pravilni socializaciji je lahko zanesljiv in stabilen družinski pes, ki se zna primerno obnašati tudi v prisotnosti otrok.
Do drugih živali je doberman načeloma prilagodljiv, vendar je odnos v veliki meri odvisen od zgodnje socializacije in vzgoje. Z drugimi psi, se običajno dobro razume, še posebej če je bil z njimi seznanjen že v obdobju mladiča ali če skupaj odraščajo. Pri nekaterih samcih se lahko pojavi večja tekmovalnost do drugih samcev, zato je pomembno dosledno vodenje in jasno postavljene meje. Pri manjših živalih se priporoča previdnost, saj ima doberman ohranjen nagon po zasledovanju, čeprav ta običajno ni tako izrazit kot pri lovskih pasmah.
Tip dlake in nega dobermana
Nega dlaka
Nega dlake dobermana je preprosta in nezahtevna, vendar kljub temu pomembna za njegovo splošno zdravje in dobro počutje. Njegova kratka, gladka in tesno prilegajoča se dlaka ne zahteva posebnega vzdrževanja in ne zadržuje veliko umazanije. Tedensko krtačenje z gumijasto krtačo ali rokavico zadostuje za odstranjevanje odmrle dlake, spodbuja prekrvavitev kože ter ohranjanje naravnega sijaja. V obdobju menjave dlake je lahko izpadanje nekoliko intenzivnejše, zato je priporočljivo pogostejše krtačenje.
V tem obdobju je smiselno dodajati tudi prehranski dodatek, kot je Canis Extra pivski kvas, ki je bogat z vitamini skupine B. Pivski kvas pozitivno vpliva na zdravje kože ter kakovost dlake. Redno dodajanje lahko pripomore k močnejši strukturi dlake, zmanjšanemu izpadanju in lepšemu sijaju. Kopanje je potrebno le občasno, kadar je pes izrazito umazan, saj prepogosto kopanje lahko poruši naravno zaščitno plast kože. Priporočljivo je uporaba blagih, naravnih šamponov, ki kože ne izsušijo in pomagajo ohranjati njeno naravno ravnovesje.
Nega oči in ušes
Oči dobermana so običajno zdrave in jasne ter ne zahtevajo posebne nege, vendar je kljub temu priporočljivo, da jih redno pregledujemo. Občasno se lahko pojavijo manjše nečistoče ali izcedek, zlasti po sprehodih ali ob vetrovnem vremenu. V takšnih primerih jih nežno očistimo z mehko krpico ali sterilno gazo, po potrebi tudi z uporabo naravnega sredstva za nego oči kot so Canis Extra kapljice za nego oči. Redni pregledi omogočajo pravočasno zaznavanje morebitnih sprememb, draženja ali vnetij ter prispevajo k ohranjanju zdravja oči.
Ušesa dobermana so naravno srednje velika in povešena, zato je priporočljivo, da jim občasno namenimo dodatno pozornost. Čeprav pasma ni posebej nagnjena k vnetju ušes, se lahko v njih zadržujeta vlaga in umazanija, zlasti po kopanju, plavanju ali v vlažnem vremenu. Ušesa redno pregledujemo in jih po potrebi očistimo z nežnimi, naravnimi sredstvi kot je Canis Extra tekočina za čiščenje ušes, pri tem pa se izogibajte globokemu poseganju v sluhovod. Čista in suha ušesa zmanjšujejo tveganje za neprijeten vonj, draženje in razvoj okužb.
Nega krempljev in blazinic
Pri dobermanu je redno spremljaje dolžine krempljev zelo pomembno, saj se ti ob običajni hoji ne obrabljajo vedno dovolj. To je še posej pogosto pri psih, ki več časa preživijo na mehkejših podlagah ali pa imajo manj stika z asfaltom in trdimi tlemi. Predolgi kremplji lahko vplivajo na način gibanja, povzročajo neprijeten občutek in dolgoročno dodatno obremenjujejo sklepe ter hrbtenico. Če med hojo po tleh slišimo zvok, je to jasen znak, da je čas za krajšanje. V primeru negotovosti je priporočljivo, da striženje opravi veterinar ali izkušen pasji frizer, saj so kremplji pogosto temni in je težko določiti varno dolžino.
Enako pomembna je tudi skrb za blazinice, ki so pri dobermanu zaradi njegove aktivnosti pogosto izpostavljene različnim obremenitvam. Trde podlage, vročina, mraz, sol in vlaga lahko povzročijo izsušitev ali razpoke. Redni pregledi in nega z naravnimi olji ali mazili pomagajo ohranjati prožnost kože in zaščitijo tačke pred zunanjimi vplivi. Odlično se odnese Canis Extra olje za nego tačk, ki pomaga pri obnovi in prispeva k večjemu udobju in lahkotnejšemu gibanju psa v vseh letnih časih.
Morebitne zdravstvene težave pasme doberman
Doberman je atletska, močna in načeloma zdrava pasma, vendar ima zaradi svoje telesne zgradbe in genskega ozadja tudi določene predispozicije, ki jih je dobro poznati. Zgodnje prepoznavanje težav, odgovorna vzreja, redni veterinarski pregledi ter ustrezna prehrana in gibanje pomembno prispevajo k ohranjanju njegovega zdravja in kakovosti življenja.
Najpogostejše zdravstvene težave:
- Dilativna kardiomiopatija(DCM): Ena najresnejših in najpogostejših zdravstvenih težav pri dobermanih. Gre za bolezen srčne mišice, pri kateri se srce poveča in slabše opravlja svojo funkcijo. Bolezen je lahko dolgo časa brez vidnih znakov, zato so redni preventivni pregledi srca zelo priporočljivi.
- Displazija kolkov: Čeprav je pri dobermanih nekoliko manj pogosta kot pri nekaterih drugih velikih pasmah, se lahko vseeno pojavi. Povzroča bolečine, togost in težave pri gibanju, zlasti ob večjih obremenitvah ali v starejšem obdobju.
- Zasuk želodca (torzija): Zaradi globokega prsnega koša so dobermani izpostavljeni tveganju za zasuk. Tveganje se zmanjša, če psu razdelimo obrok na več manjših, mu omogočimo mirno hranjenje in počitek po obroku.
- Von Willebrandova bolezen: Dedna motnja strjevanja krvi, ki lahko povzroči podaljšano krvavenje ob poškodbah in kirurških posegih. Odgovorni vzreditelji izvajajo genske teste, s katerimi zmanjšajo pojavnost te bolezni.
- Hipotirodizem: Zmanjšano delovanje ščitnice, ki se lahko kaže kot utrujenost, povečanje telesne teže, spremene na koži in dlaki ter splošno slabše počutje.
- Kožne težave in alergije: Doberman ima tanko kožo in kratko dlako, zato je lahko bolj dovzeten za kožne težave, srbečico in alergijske reakcije, ki so pogosto povezane s prehrano ali okolijskimi dejavniki.
Hrana za pasmo doberman
Doberman je mišičast in zelo aktiven pes, ki za ohranjanje svoje telesne moči, vzdržljivosti in dobrega počutja potrebuje kakovostno in uravnoteženo prehrano. Zaradi hitrega metabolizma, izrazite mišične mase in občutljivega prebavnega sistema je izbira hrane ključnega pomena že od mladička. Pravilno sestavljeni obroki prispevajo k zdravi telesni kondiciji, močni imunosti, dobremu delovanju srca ter sijoči in zdravi koži in dlaki.
Prehrana mladiča dobermana
Mladič potrebuje hrano, ki podpira postopno in nadzorovano rast ter preprečuje prehitro obremenitev sklepov, kosti in vezi. Hrana mora vsebovati kakovostne živalske beljakovine, uravnoteženo razmerje kalcija in fosforja ter naravne vitamine in minerale, ki so pomembni za razvoj mišic, skeleta in notranjih organov. Priporočljivo je da večje pasme hranimo s hrano za mladiče vsaj do starosti 12-16 mesecev.
Zelo primerna izbira je Naturavetal hladno stiskana hrana za mladiče z okusom piščanca ali lososa. Hrana je brez glutena, umetnih barvil in konzervansov, zaradi nežne obdelave pa ohranja hranilne snovi in je dobro prebavljiva. Hladno stiskana hrana se v želodcu ne napihne, kar je pri pasmah z globokim prsnim košem pomemben dejavnik pri zmanjševanju tveganja za zasuk želodca.
Obrok mladička lahko po potrebi dopolnimo z mokro hrano Naturavetal, pripravljeno iz kakovostnega mesa, kuhanega na pari. Mokro hrano lahko ponudite, kot samostojen obrok, saj je uravnotežena in vsebuje vse potrebne hranilne snovi, ali pa kot dopolnilo k suhi hrani, ki obogati jedilnik in poveča vnos tekočine. Na voljo so okusi piščanca, govedine in jagnjetine, ki so dobro sprejeti tudi pri občutljivejših mladičih.
Prehrana odraslega dobermana
Tudi odrasli predstavniki pasme potrebujejo uravnoteženo, hranilno bogato in naravno prehrano, ki podpira njihovo energijo, mišično maso in optimalno telesno težo. Zaradi atletske postave in globokega prsnega koša je pomembno, da hrana zagotavlja dovolj beljakovin za vzdrževanje mišic, hkrati pa ne vsebuje preveč maščob, da ne bi prihajalo do odvečne teže ali prebavnih težav.
Kot zelo primerna izbira se obnese hladno stiskana hrana Naturavetal z okusom jagnjetine, lososa ali kunca. Hrana vsebuje visok delež kakovostnega mesa, zmerno količino maščob ter izključno naravne sestavine, kar podpira mišično moč, vitalnost in zdravje kože ter dlake. Vsi trije okusi so primerni tudi za pse z alergijami.
Ljubitelji mokre hrane imajo na voljo več okusov uravnoteženih pločevink, ki jih je mogoče uporabljati kot samostojen obrok ali kot dopolnilo k suhi hrani. Posebej priporočljive so pločevinke z kunčjim mesom, jagnjetino, konjem in polakom, primerne tudi za pse z občutljivo prebavo ali prehranskimi intolerancami. Na voljo pa je tudi še veliko drugih okusov, ki omogočajo prilagajanje individualnim potrebam psa. Mokra hrana je hkrati odlična izbira za pse, ki težje zaužijejo dovolj tekočine ali so bolj izbirčni. Ne glede na izbran način hranjenja je priporočljivo, da doberman prejme obroke razdeljene na dva ali več manjših obrokov dnevno, saj to razbremeni prebavni sistem in zmanjša tveganje za napihnjenost ter zasuk želodca.
Prehranski dodatki za dobermana
Uravnotežena in kakovostna prehrana je temelj zdravja dobermana, vendar se lahko v določenih življenjskih obdobjih ali ob posebnih potrebah, izkaže tudi podpora s kakovostnimi prehranskimi dodatki. Ti lahko pomagajo pri krepitvi imunskega sistema, podpori sklepom, uravnavanju prebave ter ohranjanju zdrave kože in sijoče dlake, kar je še posebej pomembno pri aktivnih in velikih pasmah.
Priporoča se lososovo olje, ki je naravni vir omega-3 maščobnih kislin, ki so ključne za zdravje kože, sijočo dlako in podporo delovanja imunskega sistema. Redno dodajanje lahko pomaga zmanjševati vnetne procese, podpira gibljivost sklepov ter prispeva k boljšemu splošnemu počutju psa. Odlično se obnese tudi naravno prehransko dopolnilo kot je Petflora (probiotične bakterije), ki vsebuje koristne mlečnokislinske bakterije iz fermentirane ječmenovke in izvirske vode. Te bakterije pomagajo ohranjati zdravo črevesno floro, zavirajo rast škodljivih bakterij, podpirajo prebavo, imunski sistem in povečujejo odpornost psa.
Tudi naravni vir glukozamina, ki ga najdemo v Canis Extra zelenoustni školjki in Canis Extra Gelenkvitalu, je odličen za podporo sklepom in hrustančnim strukturam pri večjih, aktivnih psih. Dodatek je priporočljivo dodajati že pri mladičih večjih pasem za podporo pravilnemu razvoju sklepov, pri odraslih psih pa pomaga ohranjati gibljivost, zmanjšuje obrabo sklepnih površin in nudi podporo pri intenzivnih telesnih obremenitvah, značilnih za pasme kot je doberman.
Priboljški za dobermana
Pri izbiri priboljškov je priporočljivo izbrati naravne prigrizke brez umetnih dodatkov, ki ustrezajo njegovi močni čeljusti, atletski postavi in naravnemu nagnjenju k žvečenju. Takšni priboljški zaposlijo psa, krepijo čeljustne mišice, naravno čistijo zobne obloge in preprečujejo nastajanje novih, hkrati pa nudijo prijetno mentalno in fizično sprostitev. Za dolgotrajno žvečenje se odlično odnese koža glave konja ali koža jelena in jelenov rog. Kot hitra poslastica so primerni jagnječji vampi, kunčje mesne salame ali ribje štange, ki psa dokaj hitro nagradijo.
Za nagrajevanje pri učenju in treningu pa so odlična tudi jagnječja, konjska ali kozja pljuča, ki so bogata z beljakovinami in primerna za pogostejše nagrajevanje, saj so nizkokalorična in primerna tudi za bolj občutljive pse. Vsi našteti priboljški so naravno sušeni na zraku in brez dodatnih umetnih sestavin, zaradi česar so primerni za pse z občutljivo prebavo ali nagnjenjem k alergijam, hkrati pa ohranjajo hranilne snovi in naraven okus. Kot posebna alternativa za popestritev obroka ali nagrajevanje se odlično odnesejo tudi 100% mesne klobase.
Vzgoja, trening in šolanje pasme doberman
Pasma je izjemno inteligentna, učljiva in zelo usmerjena v sodelovanje z lastnikom. Spada med pasme, ki hitro razumejo ukaze in nove naloge, vendar zahteva premišljen, miren in dosleden pristop. Pri vzgoji se najbolje odnese pozitivna motivacija, kot so pohvale, igra in nagrada. Super se odnesejo tudi kratki, raznoliki treningi, ki psa mentalno zaposlijo. Groba vzgoja, pritisk ali kaznovanje lahko pri dobermanu povzročijo negotovost, strah ali upor, zato so neprimerni in neučinkoviti.
Zelo pomembno je, da se z osnovno vzgojo in socializacijo začne že v obdobju mladiča. Doberman je občutljiv pes, ki zelo hitro zazna razpoloženje lastnika, zato potrebuje jasna pravila, rutino in stabilno vodenje. Zgodnje spoznavanje različnih ljudi, psov, okolij in situacij pomaga oblikovati samozavestnega, uravnoteženega in zanesljivega odraslega psa.
Doberman je pasma, ki uživa v učenju in sodelovanju. Dobro se odziva na treninge poslušnosti, delo z vodnikom ter naloge, ki zahtevajo koncentracijo in natančnost. Najboljše rezultate dosega pri lastnikih, ki so potrpežljivi, dosledni in vzpostavijo odnos, ki temelji na zaupanju in medsebojnem spoštovanju. Zato je doberman odlična izbira tudi za različne pasje športe, kot so agility, rally obedience, sledenje, obramba ali celo canicross.
Aktivnost, potrebna količina gibanja in primerno okolje za bivanje
Doberman je aktivna in energična pasma, ki potrebuje redno in kakovostno gibanje. Ni pes, ki bi bil zadovoljen le s kratkimi sprehodi, okoli doma, temveč potrebuje daljše sprehode, tek, pohodništvo ali druge dejavnosti, kjer lahko sprosti svojo energijo in ohranja dobro telesno kondicijo. Gibanje mu pomaga ohranjati ravnovesje med telesno pripravljenostjo in umirjenostjo v domačem okolju. Poleg fizične zaposlitve, je za doberman izjemno pomembna tudi miselna stimulacija. Inteligenten um potrebuje izzive, zato so zanj primerne miselne igre, učenje novih nalog, delo z nosom ali strukturirani treningi, ki vključujejo sodelovanje z lastnikom.
Pomankanje aktivnosti in mentalne zaposlitve lahko vodi v nemir, frustracijo ali razvoj neželenega vedenja. Doberman se lahko dobro prilagodi življenju v hiši ali stanovanju, če ima zagotovljeno dovolj dnevne aktivnosti in rednega stika s svojim lastnikom. Najbolje se počuti ob aktivnem življenjskem slogu, kjer je vključen v vsakodnevne dejavnosti družine. Ob ustrezni količini gibanja se razvije v uravnoteženega psa, ki zna mirno počakat doma, zunaj pa pokazat svojo energijo in delovno vnemo.
Doberman mladiči, vzreja in cena
Cena dobermana v Sloveniji in bližnji okolici se običajno giblje med 1.500-2.500€, pri čemer končni znesek odraža kakovost vzreje, rodovnik, zdravstvene preglede staršev in vložen trud vzreditelja. Višja cena pogosto pomeni odgovorno vzrejo, kjer je poudarek na zdravju, stabilnem karakterju in primerni socializaciji mladička. Obvezni so tudi ustrezni genski in zdravstveni testi, ki zmanjšujejo tveganje za dedne bolezni, značilne za pasmo.
Pri dobermanih je še posebej pomembno rentgensko slikanje kolkov in komolcev, saj so večji, mišičasti psi bolj dovzetni za težave s sklepi. Kakovostna vzreja pomeni tudi, da so mladiči že pri vzreditelju ustrezno socializirani. Predvsem, da odraščajo v stiku z ljudmi, drugimi psi in domačimi živalmi, ter so navajeni vsakodnevnih zvokov, različnih površin in rutinskih aktivnosti.
Takšna zgodnja socializacija je ključna za razvoj samozavestnega in uravnoteženega psa, ki se lažje prilagaja novemu domu in življenjskim spremembam. Mladiči iz odgovorna vzreje v nov dom odidejo veterinarsko pregledani, cepljeni, razglisteni in čipirani. Ob prevzemu imajo urejen potni list ter rodovnik, ki potrjuje poreklo in skladnost s pasemskimi standardi. Tak začetek predstavlja trdno osnovo za zdravo, stabilno in dolgoročno zadovoljno sobivanje z dobermanom.
Zgodovina pasme doberman
Doberman izvira iz Nemčije s konca 19. stoletja. Pasmo je ustvaril Karl Friedrich Louis Dobermann, mestni pobiralec davkov, ki je potreboval psa, ki združuje moč, pogum in inteligenco, ki bi ga varoval pri delu. Za razvoj pasme je križal različne pse, med njimi rotvajlerje, nemške ovčarje, dobermane predhodne vzreje in verjetno tudi italijanske hrte in druge delovne pse, da bi dobil psa, ki bi bil hiter, močan, zanesljiv in enostaven za šolanje.
Pomembna funkcija pasme je bilo čuvanje, spremljanje ljudi in premoženja ter pomoč pri zaščiti v mestnem okolju. Dobermani so hitro postali cenjeni zaradi svoje inteligence, poguma, zvestobe in izjemne sposobnosti učenja. V začetku 20. stoletja so začeli širiti pasmo po Evropi in kasneje tudi v ZDA, kjer so jo vzrejali tako za varovanje kot za šport in družinsko življenje. Danes je doberman znan kot vsestranski pes, zvest družinski spremljevalec, izjemen delovni pes in športnik, hkrati pa ohranja lastnosti prednikov, kot so inteligenca, pogum, zaščitniški nagon in visoka energija, zaradi katerih ostaja ena najbolj in cenjenih pasem na svetu.
Zanimiva dejstva o pasmi
- V 2.svetovni vojni so jih imenovali »Devil dogs«. Ameriška mornarica jih je uporabljala kot vojaške pse na Pacifiku, kjer so služili kot stražarji, kurirji in psi za odkrivanje nevarnosti.
- Njihova silhueta je zasnovana za hitrost. Doberman lahko doseže hitrost približno 50km/h, kar ga uvršča med hitrejše večje pasme.
- Imajo izjemno razvit občutek za zaznavanje telesne govorice. Zelo hitro prepoznajo napetost, strah ali negotovost pri ljudeh, kar je del razloga, da so tako dobri zaščitniki.
- So ena najbolj uspešnih pasem v športni kinologiji. Redno dosegajo vrhunske rezultate v IPO/IGP in rally obedience.
- Njihova drža ni naključna. Pokončna, napeta in samozavestna drža je rezultat selekcije za budnost in pripravljenost na delo.
- Dobermani so pravi ljubitelji topline. Kljub svojemu čuvajskemu videzu doberman zaradi krake dlake brez poddlake slabše prenaša mraz. Rad išče toploto domačega okolja in bližino svojih ljudi, kjer se počuti najbolj varno in sproščeno.
- Nekoč so jim rutinsko krajšali ušesa in rep. Danes je v večini evropskih držav to prepovedano, zato se vse pogosteje vidijo v povsem naravni obliki.
