Nemški ovčar
Nemški ovčarji so veliki, okretni, mišičasti, zelo inteligentni in zvesti psi. Danes je to ena najbolj priljubljenih pasem v Evropi in Združenih državah Amerike, in to z razlogom. Lahko so nežni družinski ljubljenčki in hrkati odločni psi čuvaji, pripravljeni svoje življenje postaviti na kocko, da bi branili svoje bližnje. Znani so po svoji samozavesti, zvestobi, pogumu in sposobnosti, da z odliko zaključijo šolanje poslušnosti. Pogosto se uporabljajo kot delovni psi v vojski in policiji, kjer sodelujejo na patruljah, iščejo bombe ter rešujejo ljudi. V nadaljevanju preberi več o pasmi nemšli ovčar.
Nemški ovčar: splošne značilnosti in karakteristike pasme
FCI skupina: 1. FCI skupina – Ovčarski in pastirski psi
TEŽA: 25 – 40 kg
VIŠINA: 50 – 66 cm
ŽIVLJENJSKA DOBA: 11 – 15 let
BARVA IN DOLŽINA DLAKE: srednje dolga dvojna dlaka; zunanja dlaka je resasta, gosta in nepremočljiva, podlanka je mehka. Barve so: črna s sivimi lisami, črna z rumenimi lisami, črna z rdeče-rjavimi lisami, črna z rjavimi lisami ter popolnoma črna.
ZAHTEVNOST VZGOJE IN ŠOLANJA: manj zahtevna pasma
LAJANJE: so izjemno glasni in vokalni psi
ZDRAVJE: nagnjeni k zdravstvenim težavam, kot so displazija kolkov in komolcem, degenerativna mielopatija, dilatacija in zasuk želodca, eksokrina pankreasna insuficienca, določene oblike raka, alergije in bolezen srca.
Izgled pasme
Nemški ovčarji sodijo v skupino pastirskih pasem, kar pomeni, da so zelo energični, radi delajo in potrebujejo redno gibanje. Idealna višina za samce je med 60 in 65 cm, medtem ko je za samice med 55 in 60 cm. Značilnost pasme je, da so bolj dolgi kot pa visoki, pri čemer je idealno razmerje med dolžino in višino 10:8. Idealna telesna teža se giba nekje med 25 in 40 kilogramov.
Imajo kvadratast gobec, močno čeljust in črn smrček. Oči so srednje velike in rjave. Ušesa so velika, postavljena pokončno, med gibanjem pogosto potegnjena nazaj. Imajo dolg vrat, ki ga ob pozornosti dvignejo, ob zasledovanju pa spustijo. Rep je košat. Imajo lahko, krotko hojo. Nemški ovčar je pastirski pes in tudi njegov kožuh je kos tej nalogi – ščiti ga pred dežjem, snegom in blatom.
Tip in barva dlake je raznolika, za idealnega pa velja dvojni, srednje dolg kožuh, pri čemer je zgornja dlaka ravna in krepka, spodnja pa gosta ter mehka. Dlaka okoli vratu oblikuje značilno grivo, okoli ušes in nog pa »hlače«. Barve nemškega ovčarja so: črna s sivimi lisami, črna z rumenimi lisami, črna z rdeče-rjavimi lisami, črna z rjavimi lisami ter popolnoma črna. Ameriško kinološko društvo ne priznava bele barve dlake.
Pričakovana življenjska doba nemških ovčarjev je 11 – 15 let.
Nemški ovčar značaj
Nemški ovčarji so neustrašni in nekoliko zadržani, vendar zelo samozavestni. Prijateljstev ne sklepajo takoj, ampak so pri tem malce bolj previdni. Ker so bili vzrejeni kot pastirski psi in psi čuvaji, svojo družino dojemajo kot svojo čredo, zato so to nežni družinski psi in zvesti čuvaji. Zaradi te zvestobe se lahko nemški ovčarji ob neznancih zdijo bolj zadržani. Potrebujejo nekaj časa, da začnejo zaupati tujcem in drugim hišnim ljubljenčkom.
Pasma velja za inteligentno in enostavno za šolanje. So aktivni in atletski ter za svoje fizično in duševno zdravje potrebuje veliko gibanja.
Temperament nemškega ovčarja je gensko pogojen. Tudi najbolj izurjeni nemški ovčarji se lahko kdaj spozabijo in ne upoštevajo ukazov. Imajo zelo močno čeljust, zato ko ugriznejo, ugriznejo močno. Vendar pomnimo: agresivni nemški ovčarji so agresivni zaradi lastnikov. Nemški ovčar je čredna žival. Potrebujejo nas kot vodjo črede, da zagotovimo strukturo in doslednost. Če tega ne zagotovimo, lahko postanejo nagajivi.
Ujemanje pasme z otroki in drugimi živalmi
Nemški ovčar, ki je bil v mladosti izpostavljen otrokom, je odličen spremljevalec otrok. Do njih je nežen in zaščitniški. Zaradi velikosti pasme obstaja možnost nenamernih trkov z malčki. Do neznanih otrok pristopajo previdno. Odlično sobivajo z drugimi psi in hišnimi ljubljenčki, če so jim predstavljeni, ko so še mladi. Uvajanje odraslega nemškega ovčarja v gospodinjstvo z obstoječimi hišnimi ljubljenčki pa lahko predstavlja izziv, še posebej če prej sploh ni bil vajen druge pasje ali mačje družbe, zato bodimo prepričani, da smo mu kos.
Splošna nega nemških ovčarjev
Nemški ovčarji imajo srednje dolgo dlako, sestavljeno iz mehke podlanke in zunanje čvrste, grobe dlake. Izpadanje dlake je nekaj vsakdanjega – zmerno izpada celo leto, enkrat ali dvakrat na leto pa bolj intenzivno – tako da kot bodoči lastniki nemškega ovčarja poskrbimo, da imamo sesalec ves čas pri roki.
Nega dlake
Dlako vzdržujemo s krtačenjem dvakrat na teden. Priporočamo uporabo krtač za izčesavanje podlanke. Nemški ovčarji menjajo dlako enkrat ali dvakrat na leto. Takrat bodimo pripravljeni na pogostejša, daljša krtačenja. Ne pozabimo tudi na nego krempljev, saj so nagnjeni k lomljenju, če se preveč razrastejo.
Nega kože
Nemški ovčarji potrebujejo eno dobro kopel nekajkrat na leto. V obdobjih, ko jim dlaka veliko izpada, lahko kopanje celo pomaga zmanjšati količino dlake v stanovanju. Pretiranemu kopanju pa se je seveda potrebno izogniti, saj le-to uniči naravna olja in mikrofloro kože.
Nega ušes
Čeprav je pomembno, da se ušesa čista, jih čistimo samo v primeru težav ali vidnih nečistoč v ušesu. V nasprotnem primeru prekomerno vlaženje ušes privede do porasta bakterij in razvoja vnetja v ušesih. Za čiščenje lažjih nečistoč uporabimo nežne robčke ali papirnate brisačke.
Nemški ovčar bolezni
Nemški ovčarji so nagnjeni k nekaterim zdravstvenim težavam. Zaupanja vredni so tisti vzreditelji, ki svoje pse pregledajo za zdravstvene težave kot so degenerativna mielopatija, displazija kolkov in komolcev. Nemški ovčarji so nagnjeni tudi k dilataciji in zasuku želodca, raku, alergijam, eksokrini insuficienci trebušne slinavke in boleznim srca. Lastniki nemških ovčarjev moramo dobro poznati simptome zgoraj naštetih stanj, da jih lahko zgodaj odkrijemo.
Degenerativna mielopatija
Degenerativna mielopatija je kronična bolezen hrbtenjače, za katero je značilno postopno propadanje hrbtenjače. Počasi povzroča paralizo zadnjih nog. Običajno se pojavi pri psih, starejših od 5 do 6 let, in se kaže kot šibkost ene zadnje noge, ki v nekaj mesecih počasi napreduje v paralizo obeh zadnjih okončin. Sčasoma postanejo paralizirane tudi sprednje okončine, razvije se inkontinenca blata in urina. Enkrat na mesec preverimo kremplje za znake neenakomerne obrabe, ki bi kazali na subtilno ohromelost. Zdravila za degenerativno mielopatijo ni – edina koristna terapija je redna fizioterapija, ki lahko upočasni napredovanje nevroloških znakov.
Displazija kolkov
Displazija kolkov je bolezen, pri kateri se kolčni sklepi mladiča razvijajo nenormalno. Glavni razlog za ta nepravilen razvoj je ohlapnost kolčnega sklepa – zaradi tega se oba dela sklepa medenice (stegnenična glava in acetabulum, ki tvorita kroglo in vtičnico sklepa), nepravilno gibljeta: stegnenična glava se delno premakne iz acetabuluma. To povzroči nenormalne obremenitve in napetosti v sklepu, kar vodi do vnetja in degeneracije sklepnih tkiv. Na koncu se v sklepih razvije trajni osteoartritis.
Te spremembe povzročajo hude bolečine in invalidnost psa, ki se lahko kažejo na različne načine, kot so ohromelost, nepravilna hoja, togost, odpor do vstajanja in težave pri teku ter igri.
Splošno znano je, da so nemški ovčarji nekoliko bolj nagnjeni k displaziji kolkov. Pri razvoju sodelujejo številni geni, poleg tega pa pomembno vplivajo tudi dejavniki okolja. Zato izberimo vzreditelja, ki svoje pse pregleda na displazijo kolkov, saj na tak način močno zmanjšamo možnost za razvoj te bolezni.
Displazija komolcev
Displazija komolcev je bolezen, ki prizadene hrustanec komolca. V enem delu komolčnega sklepa hrustanec postane nenormalno odebeljen in nagnjen k temu, da se odlušči, kar povzroči osteoartritis. Displazija komolcev je gensko pogojena, zato izberimo mladiča, katerega starši so bili pregledani na displazijo komolcev.
Rak
Rak se pri nemških ovčarjih po navadi razvije kasneje v življenju. Raki, ki se pogosto pojavljajo, so: Hemangioskarkom (maligni žilni tumor, ki ga največkrat odkrijejo na vranici ali srcu. Ima veliko tendenco metastaziranja.), kostni, pljučni in črevesni rak. Klinični znaki raka so nespecifični in kažejo na neko splošno slabo počutje.
Dilatacija in zasuk želodca
Ko se želodec napolni z zrakom, se razširi in prekine dotok krvi do srca. Zaradi širjenja želodca se pojavi pritisk na trebušno prepono, zaradi česar pes težko diha. Želodec se nato začne vrteti okoli svoje osi in prekine dotok krvi v želodec. Ko se vrti, lahko zajame vranico in tako povzroči poškodbe ali prekine oskrbo vranice s krvjo in celo pretrga krvne žile. Dilatacija in zasuk želodca je nenadno, življenjsko nevarno stanje. Pogosto prizadene velike pasme z globokim prsnim košem, kot je nemški ovčar.
Možnost za dilatacijo in zasuk želodca zmanjšamo, če s sprehodom/aktivnostjo počakamo vsaj 30 minuto do ene ure po obroku. Prav tako briketi (ekstrudirana) hrana, ki se v želodcu psa napihne lahko prispeva k zasuku želodca, če je pes takoj po obroku aktiven. Za večje pasme kot je nemški ovčar je zato bolj smiselna hladno stiskana hrana, ki pa se v želodcu psa ne napihne/nabrekne.
Bolezeni srca
Bolezni srca, zlasti dilativna kardiomilopatija, bolezni zaklopk in srčni šumi so pri nemških ovčarjih pogoste. Predvsem je pomembno, da srce našega nemškega ovčarja enkrat na leto preveri veterinar kardiolog, da imamo situacijo pod nadzorom.
Eksokrina insuficienca trebušne slinavke (EPI)
Trebušna slinavka je organ, ki proizvaja in sprošča prebavne encime, ki so vključeni v vsakodnevni proces presnove hrane. Ko trebušna slinavka začne delovati pomanjkljivo, pes ne more več učinkovito prebavljati hrane. Najpogostejši simptom je izguba telesne teže ob dobrem apetitu, pa tudi mehko blato ali driska, ki ima zelo neprijeten vonj ter želja po uživanju nenavadnih predmetov ali iztrebkov.
Zdravila za EPI ni. Psi potrebujejo posebej prilagojene obroke. V obroku mora biti zmanjšana vsebnost maščob in ogljikovih hidratov ter visokokakovostne beljakovine, brez živalskih stranskih proizvodov.
Nemški ovčar prehrana
Pri pripravi obroka za nemškega ovčarja je treba upoštevati njegovo velikost in energijske potrebe. Ko pes odrašča od mladiča do odraslega in starejšega psa, se njegove prehranske zahteve spreminjajo. Ključnega pomena je, da smo pozorni na te prehranske spremembe. Nemški ovčarji potrebujejo visokokakovostno, starosti primerno hrano. Hrana za nemške ovčarje mora biki kakovostna in narvna, tako da pes skozi celotno življenjsko obdobje dobi dovolj kakovostnih hranilnih snovi. Zelo pomembna je pravilna prehrana mladička nemškega ovčarja, da dobi dovolj naravnih vitaminov in mineralot ter glukozamin za enakomerno in optimalno rast ter razvoj kosti.
Koliko poje nemški ovčar?
Na splošno velja pravilo, da mladiče hranimo 3-4x na dan, odrasle pse pa 2-3x na dan. Kar se tiče količine hrane za nemškega ovčarja na začetku vedno upoštevamo priporočila proizvajalca, če pa se odločimo, da bomo sami pripravljali kuhane ali surove obroke; mladiče hranimo s 5-8% telesne teže hrane na dan, odrasle nemške ovčarje pa s 3% telesne teže hrane na dan.
Vedno moramo pa upoštevati invidualne potrebe svojega psa. Če ste s psom bolj aktivni in gre za delovno linijo, bo vaš pes običajno potreboval več hrane. Če pa je vaš pes morda kastriran/steriliziran in ste manj/povprečno aktivni pa je treba hraniti manjšo količino hrane, včasih celo manjšo kot jo priporoča proizvajalec hrane. Ves čas spremljamo telesno težo psa in sledimo priporočeni telesni teži na nemške ovčarje. Prav tako opazujem psa in njegovo postavo.
Hrana za mladiče nemških ovčarjev
Pri mladičih nemških ovčarjev je treba biti posebej pozoren na kakovost in sestavine hrane. Zaradi hitre rasti med četrtim in sedmim mesecem starosti so dovzetni za razvoj težav v povezavi s kostmi. Zato je priporočljiva visokokakovostna in naravna prehrana, ki uravnava njihovo hitrost rasti. Če hrana ni ustrezna in je preveč kalorična, lahko dolge kosti prehitro zrastejo in tako imajo psi težave s kostmi celo življenje. Naturavetal hrana za mladiče je posebej prilagojena mladičem in omogoča enakomerno in optimalno rast mladiča skozi celotno obdobje rasti.
Naturavetal hrana za pasje mladiče je 100% naravna, vsebuje tudi izključno naravne vitamine in minerale, kar je izjemnega pomena. Naravne vitamine in minerale lahko organizem psa veliko bolje izkoristi in prepozna, kar vpliva na boljše delovanje celotnega organizma, močan imunski sistem in urejeno prebavo. Hrana je hladno stiskana, kar pomeni, da v želodcu psa ne nabrekne/se ne napihne tako kot briketi. V primerjavi s hrano za odrasle pse, hrana vsebuje večji delež mesa, je bolj kalorična in vsebuje višji delež vitaminiv ter mineralov. Energetske potrebe mladičkov in potrebe po hranilih so namreč višje kot pri odrslem psu.
Prehranski dodatki za nemške ovčarje
Osnova za zdravje in vitalnost psa je vedno hrana. Če že hrana v osnovi in kakovostna in naravna, noben prehranski dodatek ne bo pomagal. S prehranskimi dodatki lahko v določenih obdobjih leta okrepimo inumski sistem ali poskrbimo za podporo sklepom. Prehranski dodatki za nemške ovčarje:
- glukozamin za pse: za podporo sklepom, sklepnim ovojnicam in hrustancu lahko k prehrani dodajamo glukozamin. Mlad pes ob pravilni prehrani sam proizvaja dovolj glukozamina, s starostjo pa se izgradnja glukozanima upočasni. Za mlade nemške ovčarje se priporoča “kura” z glukozaminom 2x letno na prelomnih obdobjih pomlad-poletje in jesen-zima. Pri starejšem psu pa je dodatek glukozamina smiseln dlje časa, glede na prisotnost težav.
- minerali in vitamini za pse: v določenih obdobjih leta lahko naredite tudi “kuro” z vitamini in minerali in tako vplivate na boljše delovanje imunskega sistema psa.
Vzgoja in učenje
Nemškega ovčarja moramo zaposliti. Že kot mladiče jih vključimo v treninge poslušnosti in jih socializirajmo z drugimi psi ter ljudmi. Ko pes naredi nekaj, česar si želimo, ga nagradimo (s priboljški, božanjem, pozornostjo, igračo itd.). Ko naredi nekaj, česar si ne želimo, tega ne nagradimo. S tem se nauči, da neželenih vedenj ne ponavlja. Z nemškimi ovčarji se dobro razumejo dosledni lastniki, s sistemom nagrajevanja, ki temelji na pozitivni motivaciji. Pasma je izjemno učljiva in delovna, zato ima željo po učenju in delu, zato pasma potrebuje tudi lastnika, ki ima enako željo.
Najbolj primerno okolje za bivanje
Nemški ovčarji so zaradi svoje preteklosti kot pastirski psi naravno nagnjeni k ljubezni do narave in prostega okolja. Najbolj idealen prostor za nemškega ovčarja je seveda hiša z velikim vrtom, kjer se lahko prosto giba, kadarkoli si tega zaželi. Potrebujejo lastnika, ki je športen in pripravljen s svojim psom preživeti veliko časa, da ga lahko trenira in se z njim igra. To pa še ne pomeni, da nemški ovčar ne more živeti v stanovanju. Njihova prilagodljiva narava jim omogoča, da se zlahka odlično razvijajo tudi v mestnem okolju.
Stanovanje s površino 50 m2 ali več je dovolj, da ima nemški ovčar čez dan dovolj prostora za gibanje. Bolj kot prostor pa pes vsak dan potrebuje določeno količino hoje ali teka, da izloči vso odvečno energijo. Zato bodo potrebovali vsaj uro in pol dolg sprehod. Ne pozabimo, da so nemški ovčarji nagnjeni k lajanju. To lahko povzroči napetost s sosedi. Pravilno šolanje je tukaj bistvenega pomena. Če se kuža dolgočasi, bo to sporočil z lajanjem. Zato poskrbimo, da bo v naši odsotnosti dobro zaposlen (z igro za stimulacijo možganov ali pa spanjem zaradi jutranjega sprehoda).
Zavedajmo se tudi naslednjega: nemški ovčarji samote ne prenašajo dobro. Če moramo biti zdoma več kot 8 ur na dan, ta pasma morda ni primerna za nas. Ena izmed rešitev za tak urnik je, da prijatelj, znanec ali družinski član v času, ko smo v službi, pride pogledat psa ali ga celo pelje na sprehod. Ne pozabimo – nemški ovčar, ki živi v stanovanju, vendar veliko časa preživi s svojim lastnikom in se vsak dan dovolj giba, je veliko srečnejši kot nemški ovčar, ki živi v veliki hiši z vrtom, kjer je prepuščen sam sebi.
Aktivnost in potrebna količina gibanja
Nemški ovčarji so zelo aktivni psi. Gre za eno najbolj energičnih pasem na svetu, seveda pa se potrebe po gibanju razlikujejo glede na starost, stopnjo telesne pripravljenosti in splošno zdravje. Splošno pravilo je približno takšno: nemški ovčar potrebuje vsaj 90 min gibanja dnevno. Ta čas je lahko razporejen čez cel dan – pol ure zjutraj, pol ure popoldne in pol ure zvečer zadostuje.
Mladiči ne potrebujejo toliko gibanja kot odrasli psi. Pravzaprav je pri mladih psih pomembno, da z gibanjem ne pretiravamo, da ne povzročimo težav s sklepi in gibljivostjo kasneje v življenju. To še posebej velja za nemške ovčarje, ki so pasemsko nagnjeni k displaziji kolkov in komolcev. Sprehodi mladičev naj bodo priložnost za raziskovanje okolja, vaja ukazov na prostem in nadzorovano druženje z drugimi ljudmi ter psi. Dokler ne dopolnijo približno dveh let starosti in se njihovi sklepi ne razvijejo popolnoma, se je priporočljivo izogibati intenzivnim dejavnostim, kot so tek, skakanje ali intenzivno igranje na trdih površinah, kot je pločnik. Primernejše so travnate površine. Tudi pri starejših psih z gibanjem ni potrebno pretiravati.
Zabavne aktivnosti, ki jih lahko počnemo z nemškim ovčarjem so pastirske aktivnosti, agility, metanje frizbija, sledenje, plavanje …
Nemški ovčar: vzreja in cena
Za pridobitev vzrejnega dovoljenja je potrebno opraviti:
- slikanje kolkov (HD) – zaradi displazije kolkov
- slikanje komolcev (ED) – zaradi displazije komolcev
- DNK analiza o izvoru prednikov
- oceno zunanjosti (kuža mora dobiti najmanj oceno »dobro«)
- opravljen vzrejni pregled
Bistveno je, da nemškega ovčarja kupimo pri odgovornem vzreditelju, ki ima vzrejno dovoljenje. Priznan vzreditelj je namreč opravil zahtevane zdravstvene teste in se s svojimi psi udeležil razstav, tako da smo lahko prepričani, da bodo mladiči imeli lastnosti staršev. Zaradi premišljenih paritvenih kombinacij so mladiči bolj zdravi, s predvidljivim temperamentom. To še ne pomeni, da taki psi nikoli ne bodo zboleli, vendar pa so možnosti statistično manjše.
Zgodovina pasme in zanimiva dejstva
Leta 1895 je Max Von Shlephanitz na razstavi psov kupil pastirskega psa in ga poimenoval Horand Von Grafath. Horand je bil genetska osnova za pasmo nemški ovčar. Mesece pozneje je Max v upanju, da bo na podlagi nemških pasem ustvaril posebno pasmo delovnih psov, ustanovil »Verein für Deutsche Schäferhunde«, prvi klub nemških ovčarskih psov. V ta klub je Horanda registriral s številko SZ1, s čimer je postal prvi uradni nemški ovčar.
Ali ste vedeli, da imajo evropski in ameriški rejci različen pristop k pasmi?
Ameriški vzreditelji se osredotočajo na obliko telesa in elegantne gibe, zaradi katerih so nemški ovčarji zaželeni kot razstavni psi. Evropski vzreditelji še vedno upoštevajo pasemske standarde Maxa von Stephanitza in se osredotočajo predvsem na zdravje, temperament in agilnost.
Nemški ovčarji so bili tudi originalni psi vodiči! Leta 1928 je Morris Frank svojo psico Buddy (ki jo je pozneje preimenoval v Kiss) pripeljal v Združene države Amerike. Pred množico novinarjev ga je psica vodila po zelo prometni newyorški ulici. To je povzorčilo splošno zanimanje za uporabo nemških ovčarjev za pomoč ljudem z okvaro vida.
About The Author
