Labradorec

Pasma labradorec že desetletja velja za eno izmed najbolj priljubljenih pasem v Evropi. Zanjo se mnogi odločajo zaradi ljubeznivosti, inteligence, zvestobe, dobrosrčnosti, učljivosti in uravnovešenosti pasme. Gre za pse, ki zares uživajo v družbi človeka. Dobro se obnesejo tudi kot družinski psi, saj se odlično razumejo z otroci. Dobro se ujamejo z drugimi psi in celo z mačkami, tako da brez težav sobivajo z njimi.

V nadaljevanju članka se bomo dotaknili splošnih značilnosti pasme; kot je teža, mladički labradorca, tipi in barve dlake (beli, črni in rjavi labradorec), značajskih lastnisti, posebnosti pasme in katera hrana je najbolj primerna za labradorce.

Labradorec: Splošne značilnosti in karakteristike pasme

FCI skupina: 8. FCI skupina – prinašalci, šarivci in vodni psi
TEŽA: 25 kg – 40 kg
VELIKOST: 54 cm – 57 cm
ŽIVLJENJSKA DOBA: 12 – 15 let
DLAKA (barva in dolžina dlake): kratka, dvoslojna, sijoča; črna, rjava, bela (čokoladno rjava, kremna in peščena)
NEGA: dlaka kar dosti izpada, nega je sicer nezahtevna, potrebno redno krtačenje
ZAHTEVNOST VZGOJE: primeren za začetnike
LAJEŽ: globok, glasen in prekinjen
ZDRAVJE: načeloma zdrava psama, pri posameznih predstavnikih pa je pasemsko značilna displazija kolkov, displazija komolcev in osteohondroza, dedne očesne bolezni, debelost, sindrom zlomljenega repa,…

Splošen opis in izgled pasme

Labradorec je srednje velik pes močne postave. Ima široko glavo z izrazitimi očmi, katere izžarevajo njegovo prijaznost in inteligenco. Njegovo telo je mišičasto in atletsko, močan vrat ter širok prsni koš. Ušesa so zadaj na glavi. Dlaka je kratka, gosta in vodoodporna, kar mu pomaga pri plavanju. Barva dlake je lahko rumena, črna, čokoladna (rjava) ali bela. Rep je značilno debel in proti koncu zožan. Rep uporablja kot krmilo med plavanjem.

Običajno tehtajo med 25 in 40 kilogrami, z višino med 54 in 57 cm, odvisno od spola in linije psa. Povprečna življenjska doba teh psov je do 15 let. Samec je običajno težji in tehta med 27 in 40 kg. Samica je nekoliko lažja, tehta pa običajno med 25 in 35 kg.

Glede na standard pasme ločimo tri različne barve: črna, rumena in rjava. Dlaka je vedno enobarvna, vendar pa lahko pri nekaterih psih pojavi tudi majhna bela lisa na sprednjem delu prsnega koša. Odtenki rumene barve segajo vse od kremasto rumene do lisičje rdeče, rjavi labradorci pa so lahko tako svetlo rjavi kot tudi temno rjavi. Še vedno pa je med barvami najbolj priljubljena in pogosta črna.

Karakterne lastnosti: Temperament in vedenje

Labradorci so aktivni, energični in odlični plavalci. So izjemno prijazni in se zlahka navežejo na nove ljudi, zato je strah po agresivnem vedenju čisto odveč. Slabost njihovega karakterja pa je le ta, da so včasih tako zelo veseli novih ljudi, da začnejo od navdušenja po njih skakati, včasih pa jih od samega veselja tudi podrejo na tla. Pasma je izredno inteligentna in zelo zvesta svojemu lastniku, v pasjem svetu pa so znani predvsem po svoji zabavni in včasih tudi nekoliko hiperaktivni naravi.

Izjemno so navezani tudi na svojo družino, še posebej pa imajo radi otroke. Najbolj srečni so, kadar lahko sodelujejo s svojo družino v vseh aktivnostih, saj ne marajo biti predolgo sami. Pasma je zelo potrpežljiva in umirjena, zato je primerna za družine z majhnimi otroci, kot tudi za družine z velikimi otroci. Pasma je bila sicer prvotno vzrejena kot lovski pes, kar pomeni, da so labradorci zelo aktivni in imajo izjemno dober voh. Poleg lova pa se labradorci najraje zabavajo v vodi, saj so tudi tako imenovani vodni psi. Poleg izjemnega družinskega psa pa labradorca uporabijo tudi kot pse vodnike, reševalne, policijske ter carinske pse.

Odnos do otrok in drugih živali

Labradorci so odlični psi za družine z otroki. So prijazni, potrpežljivi in zelo nežni, kar jih naredi zelo primerne za interakcijo z otroki. Njihova naravna prijaznost in miren značaj omogočata, da se dobro razumejo z otroki vseh starosti. Poleg tega so zelo zaščitni do svojih najmlajših družinskih članov, vendar niso agresivni, temveč bolj naravnani k zaščiti in oskrbi.

Seveda pa je, kot pri vseh psih, pomembno, da se otroci naučijo pravilnega ravnanja s psom, da se zagotovi varnost in spoštovanje med njimi. Na splošno pa so labradorci idealni spremljevalci za družine, saj se enostavno prilagajajo družinskemu življenju in pogosto tvorijo tesno vez z otroki.

Interakcija z ljudmi

Labradorci so izjemno družabni psi, ki se zelo navežejo na svoje lastnike in zlahka stkejo globoke vezi. Njihova prijazna in odprta narava pomeni, da so običajno zelo sprejemljivi do novih ljudi in hitro zaupajo tujcem, ne da bi kazali znake agresije ali sramežljivosti. Njihova socialnost je ena od glavnih značilnosti, zaradi katerih so odlični družinski psi.

Labradorci so znani po tem, da obožujejo pozornost in ljubezen svojih lastnikov. Pogosto iščejo stike z ljudmi, se radi crkljajo in so vedno pripravljeni na igro ali sprehod. Njihova želja po interakciji je tako močna, da se pogosto želijo vključiti v vsakodnevne aktivnosti svojih lastnikov. Zaradi tega so odlični spremljevalci pri različnih opravilih, pa tudi pri bolj sproščenih aktivnostih, kot so gledanje televizije ali branje knjige.

Poleg tega so zaradi svoje visoke inteligence in poslušnosti odlični v vlogah delovnih psov, kot so psi vodniki, terapevtski psi ali reševalni psi. Njihova sposobnost za učenje in sodelovanje z ljudmi je izjemna, saj se hitro odzovejo na ukaze in imajo ogromno željo po delu.

Nasveti za nego in vzdrževanje pasme

Kopanje, nega dlake in kože

Čeprav imajo labradorci kratko dlako, jo je kljub temu priporočljivo redno česati, predvsem v času menjave dlake (pomlad in jesen). To bo pripomoglo k odstranjevanju odmrlih dlak in preprečevanju prekomernega izpadanja dlake v vašem domu. Poleg tega bo česanje spodbudilo prekrvavitev kože in pomagalo ohranjati kožo zdravo.

Labradorci niso preveč zahtevni glede kopanja, vendar je priporočljivo, da jih kopate, ko postanejo umazani ali imajo neprijeten vonj. Preveč pogosta kopanja lahko poškoduje zaščitno plast njihove kože, zato ni priporočljivo kopanje pogosteje kot enkrat na vsakih nekaj mesecev, razen če je potrebno.

Nega ušes

Labradorci imajo viseča ušesa, kar pomeni, da so bolj nagnjeni k nabiranju umazanije in bakterij v notranjosti ušes. Redno pregledujte in očistite ušesa, da preprečite okužbe. Pazite, da ušesa ostanejo suha in brez vlage, saj to lahko vodi do vnetij. Ker so veliko v vodi, priporočamo redno uporabo Canis Extra kapljice za nego ušes.

Zobna higiena

Labradorci so nagnjeni k zobnemu kamnu in težavam z dlesnimi. Redno ščetkanje zob (večkrat na teden) in uporaba trdih priboljškov lahko pomaga pri preprečevanju težav z zobmi.

Striženje krempljev

Striženje krempljev pri psu je pomemben del njihove redne nege, saj predolgi kremplji lahko povzročijo nelagodje, poškodbe ali težave pri hoji. Poleg tega lahko dolgi kremplji vplivajo na pravilno postavitev tačk in celo povzročijo bolečine v sklepih ali hrbtu.

Večini psov je potrebno striči kremplje vsakih 2-4 tedne. Psi, ki veliko hodijo po trdih površinah, morda ne bodo potrebovali striženja tako pogosto, saj se kremplji sami obrabijo. Če kremplji niso redno striženi, se lahko “žile” sčasoma podaljšajo, kar naredi striženje bolj zapleteno. Zato je priporočljivo, da le te redno strižete.

Zdravje, zdravstvena oskrba in morebitne zdravstvene težave

Da bi svojemu psu zagotovili zdravje, so redni obiski veterinarja ključnega pomena. Na teh pregledih se lahko preveri zdravje srca, oči, sklepov in drugih organov. Labradorci so načeloma zdrava pasma, pogoste bolezni pa so naslednje:

• Displazija kolkov in komolcev

Displazija kolkov in komolcev je pogosta genetska težava pri labradorcih. Gre za nepravilno obliko sklepov, kar lahko povzroči bolečine, vnetje in artritis. Ta težava je lahko dedna, vendar lahko tudi prekomerna teža ali pretirana telesna aktivnost prispevata k razvoju težav.

• Očesne bolezni

Labradorci so nagnjeni k nekaterim očesnim boleznim, kot je progresivna retinalna atrofija (PRA). PRA je genetska bolezen, ki vodi do izgube vida. Redni veterinarski pregledi in pravočasna diagnoza sta ključna za preprečevanje težav z očmi.

• Epilepsija

Epilepsija je lahko dedna težava pri labradorcih, ki povzroča nenadzorovane napade. V nekaterih primerih so napadi lahko obvladani z zdravili, vendar se težave včasih lahko z leti poslabšajo.

• Kožne bolezni

Labradorci imajo nagnjenost k kožnim težavam, kot so alergije, ekcemi ali okužbe zaradi vlage v njihovem kožuhu. Alergeni, paraziti ali nepravilna nega lahko poslabšajo kožne bolezni. Redno čiščenje in skrb za kožo sta ključna za preprečevanje teh težav.

• Debelost

Labradorci so k debelosti precej nagnjeni, zato je potrebno temu primerno prilagoditi njegov življenjski stil in mu omogočati redne in dovolj aktivne sprehode. Do debelosti lahko pride zaradi prekomernega hranjenja in neprimerne hrane, pomanjkanja gibanja in napačno predstavo o telesni kondiciji psa, starosti in spola, genetike, sterilizacije in kastracije. Debelost lahko privede do razvoja bolezni, kot so sladkorna bolezen, različne vrste raka ter bolezni sečil, srca in jeter.

• Sindrom zlomljenega repa

Pri sindromu zlomljenega repa izgleda tako, kot da bi bil rep dejansko zlomljen. Pes repa ne more postaviti pokončno, prav tako z njim ne more migati. Psa rep boli, prav tako ga boli predel okoli repa, zato ima težave pri sedenju in pri ležanju. Do sindroma zlomljenega repa pride zaradi poškodb mišic pri korenu repa. Vzrokov je lahko več, najbolj pogosti vzroki, ki privedejo do tega pa so; plavanje v premrzli ali pretopli vodi, fizične aktivnosti v mrzlem, vlažnem in deževnem vremenu, daljši lovi v vlažnem vremenu, premalo kondicije.

Hrana za labradorca: Katero izbrati?

Ker so labradorci nagnjeni k debelosti je temu primerno potrebno prilagoditi njegove obroke. Pravilna količina hrane in priboljškov zagotavlja, da labradorec ne postane predebel in da v prihodnosti zaradi tega ne pride do različnih zdravstvenih zapletov.

Naturavetal ima na voljo številne okuse hladno stiskanih pelet in uravnotežene obroke mokre hrane v pločevinkah, ki so primerni tudi za pse, ki so podvrženi debelosti. Pri psu s preveč kilogrami je pomembna ustrezno sestavljena hrana (takšna, ki nima presežka maščob) in količina hrane, ki jo hranite svojemu psu. Hrana z nižjim deležem maščob je prava izbira za labradorca, če prin njem opažate, da imam izjemen apetit.

Naturavetal hrana ne vsebuje obdelanih maščob na visokih temperaturah, saj imajo pregrete maščobe negativen vpliv na metabolizem in zdravje psa.  Če vaš kosmatinec potrebuje dietno hrano za pse, bi svetovali, da izberite hladno stiskano hrano Canis Plus okus piščanca, Canis Plus okus jagnjetine ali Canis Plus okus lososa. Hranite 5% manj od priporočene dnevne količine glede na idealno telesno težo psa. Vsi našteti okusi hrane so primerni tudi za pse, ki težav z debelostjo nimajo. Za vzdrževanje telesne teže hranite predpisane količine na embalaži. Izberete lahko tudi vse okuse mokre hrane v pločevinkah (delež maščob je med 5 in 7%, odvisno od okusa) in hranite psa 2.5% telesne teže na dan.

Priboljški so odličen način za nagrajevanje vašega psa, vendar bodite previdni pri njihovem številu in kaloričnosti, saj lahko ti hitro privedejo do povečanja telesne teže. Izberite naravne in nizkokalorične priboljške.

Trening in vzgoja labradorca

Labradorci so izjemno prijazni in izredno učljivi psi, vendar jih je potrebno določenih stvari naučiti že v obdobju mladiča, ker lahko drugače razvijejo številne slabe vedenjske navade. Tudi če je labradorec ena izmed lažje učljivih pasem, to še ne pomeni, da v učenje ni potrebno vlagati nič truda.

Ključnega pomena pri vzgoji labradorca je primerna zgodnja socializacija. Med procesom socializacije pes spoznava okolje v katerem živi, se nanj navaja in ga sprejema. Skozi različne izkušnje razvije ustrezno socialno vedenje, ki mu omogoča normalno in uspešno delovanje v družbi v kateri živi. Socializacija je izredno pomembna, saj s pomočjo le te mladiček odraste v sproščenega in samozavestnega psa, ki lahko normalno biva ter uživa v okolju in družbi.

Takoj, ko pride mladiček ali odrasel pes v vaš dom začnite s socializacijo. Socializacija pa mora potekati že pri vzreditelju. Dober vzreditelj bo poskrbel, da bo mladiček ustrezno socializiran in ga bo seznanil z različnimi podlagami, zvoki in situacijami. Če pa ste psa ali mladička posvojili pa vas čaka malenkost bolj težavna naloga, vendar nič drastičnega, kar s pravilnimi pristopi ne bi mogli izboljšati.

Labradorec: Aktivnost in potrebna količina gibanja

Labradorci so zelo aktivni in energični psi, ki potrebujejo veliko gibanja, da ostanejo zdravi in srečni. Odraslemu labradorcu priporočamo najmanj 1 do 1,5 ure zmerne do intenzivne telesne aktivnosti na dan. To lahko vključuje sprehode, tek, igro ali plavanje. Pomembno je, da gibanje prilagodite starosti, zdravju in nivoju energije vašega psa.

Mladi labradorci imajo običajno še večjo potrebo po gibanju, medtem ko starejši psi morda potrebujejo nekoliko manj intenzivno vadbo. Poleg fizične aktivnosti pa je zelo koristno labradorce tudi mentalno zaposliti z različnimi miselnimi igrami, saj te tudi uspešno mentalno spodbudijo vašega psa pri reševanju problemov.

Ne glede na to, kaj želite svojega psa naučiti, je pri tem potrebno uporabljati samo pozitivne oblike učenja. Negativne oblike ter kaznovanje na njih vplivajo negativno, zato ne bodo prinesle želenih rezultatov. Namesto tega lahko porušijo že zgrajen in dodelan odnos z vašim psom, hkrati pa bo vaš pes postal negotov in se vas bo začel bati. Prav tako mu bodo negativne oblike šolanja povzročile strah do šolanja in bodo do tega razvili upor in tako spet ne boste dosegli želenih rezultatov.

Labradorec mladički in vzreja

Mladički labradorca so pravi navihani kosmatinci – polni energije, radovednosti in veselja do življenja. Zaradi svoje družabne narave se hitro navežejo na ljudi in postanejo srčni člani družine. A čeprav so ljubki in prijazni, labradorci zahtevajo dosledno vzgojo, dovolj gibanja in duševne aktivnosti že od prvih tednov.

Pri izbiri mladička labradorca je ključnega pomena, da se obrnete na odgovornega, preverjenega vzreditelja, ki vzreja pse z ljubeznijo in skrbjo, predvsem pa v skladu z etičnimi in pasemskimi standardi. Tak vzreditelj:

• redno testira starše na dedne bolezni (npr. displazijo kolkov in komolcev, očesne bolezni),
• vzreja pse z rodovnikom (FCI ali priznana kinološka zveza),
• poskrbi za zgodnjo socializacijo mladičkov,
• mladičem nudi kakovostno prehrano in ustrezno veterinarsko oskrbo.

Odgovorni vzreditelji bodo vedno pripravljeni odgovoriti na vaša vprašanja, pokazati starše mladičev in vas ne bodo pritiskali k hitri odločitvi. Cena mladička labradorca iz odgovorne vzreje se v Sloveniji običajno giblje med 1.200 in 2.000 evri, odvisno od priznanosti vzrejnega para in tradicije psarne. Nižja cena (npr. 500–800 €) pogosto pomeni, da ne gre za čistokrvnega psa z rodovnikom.

Zgodovina in izvor pasme labradorec

Pasma izvira iz kanadske province Newfundlandije, severno od ameriške meje. Če se to sliši zmedeno ljubiteljem geografije, je to zato, ker resnično je. Da, Labrador Territory, po katerem je pasma poimenovana, se dejansko nahaja severozahodno od otoka Newfoundland.

Dolgo preden je katera koli evropska država postavila svojo zastavo na kanadsko ozemlje, so španski, francoski, portugalski in angleški ribiči zahajali na atlantsko obalo Kanade, verjetno s svojimi psi. Te različne pasme so se mešale na velikem, a izoliranem otoku, kar je ustvarilo pasmo, ki je postala znana kot pes sv. Janeza, po glavnem mestu Newfoundlanda.

Ime labradorec pa je lahko povezano tudi z vasico na severu Portugalske, Castro Laboreiro, od koder izvira pasma, podobna labradorcu. Prva pisna omemba labradorca sega v leto 1814, ko je stotnik Peter Hawker v svojem delu Navodila mladim športnikom omenil to pasmo. Leta 1823 je umetnik Edvard Landseer naslikal svojo sliko psice Core z belo liso (Cora, A Labrador Bitch), medtem ko je leta 1835 5. vojvoda Buccleuch ustanovil prvo psarno na Škotskem. Okoli leta 1870 se je ime “Labrador” dokončno uveljavilo za to pasmo, ko so si trije plemiči—3. grof Malmesbury, 6. vojvoda Buccleuch in 12. vojvoda Home—izmenjali pse, da bi izboljšali gensko bazo pasme.

Vendar pa je leta 1885 sprejet Zakon za zaščito ovc uvedel carino na pse in karanteno v Angliji, kar je povzročilo upad uvoza psov z Nove Fundlandije. Vsi prvotni psi pasme labradorcev so bili črni, vendar sta se že prej neuradno pojavili tudi jetrna/rjava in rumena barva. Prva labradorca jetrne/rjave barve sta bila uradno skotena leta 1892 v psarni Buccleuch, medtem ko je prvi uradni labradorec rumene barve, poimenovan Ben of Hyde, prihajal iz psarne majorja Radclyffa in je bil skoten sedem let kasneje.

Labradorec – Zanimiva dejstva

• Čeljusti labradorcev sploh niso namenjene močnim ugrizom. Zobje so popolnoma oblikovani za prežvekovanje hrane, vendar labradorec nikoli ne bo preveč ugriznil. Ogromno vlogo pri tem igra dejstvo, da imajo labradorci odličen nadzor nad usti in čudovito nadzirajo silo svojega ugriza. V zobe lahko prinesejo popolnoma vsak predmet, ne da bi ga sploh poškodovali.
• Labradorci so preprosto čudoviti plavalci. Na tacah imajo posebne membrane, ki jim pomagajo pri prostem gibanju v vodi. Kožuh labradorca je vodo odbojen, ali bolje rečeno, njihova debela poddlaka se sploh ne zmoči. Ti psi imajo za plavanje celo prilagojen rep. Služi jim kot podvodno krmilo. S plavanjem lahko doseže tudi hitrost od 5 km/h ali več.
• Labradorci so zelo igrivi psi, ki uživajo v igrah, kot je prinašanje žoge, plavanju in sodelovanju v pasjih športih. Lastniki teh psov morajo biti pripravljeni na veliko gibanja in umske stimulacije, saj ti psi potrebujejo aktivno preživljanje časa.
• Pasma je znana po prijetnem značaju – so živahni, vodoljubni, prilagodljivi in zvesti. Labradorci redko izkazujejo agresivnost ali plašnost, čeprav lahko do tega pride v primerih pomanjkljive socializacije ali dolgotrajne osamljenosti.