OSEBNA IZKAZNICA IN SPLOŠNE ZNAČILNOSTI PASME ČIVAVA
| FCI skupina: | 9. FCI skupina – družinski psi |
|---|---|
| Teža: | med 1 kg in 3 kg |
| Višina: | med 15 cm in 23 cm |
| Življenjska doba: | 14 – 16 let |
| Dlaka in barva: | Obstajata dve različici: kratkodlaka in dolgodlaka; dovoljene so vse barve in kombinacije |
| Izpadanje dlake: | Zmerno skozi vso leto, kratkodlake potrebujejo minimalno nego, dolgodlake pa redno, a nezahtevno krtačenje |
| Karakter: | Izjemno pogumna, ponosna, živahna in zvesta svojemu človeku; ima močan karakter večjega psa. Je zelo pozorna in zna biti posesivna ali sumničava do neznancev |
| Vzgoja: | Srednja zahtevnost; čivave so bistre, a znajo biti trmaste, če začutijo popustljivost, zato potrebuje dosledno, a izključno pozitivno motivacijo |
| Lajanje: | Pogosto; z glasnim laježem hitro sporočijo, ko nekdo pride blizu njihovega teritorija |
| Zdravje: | Nagnjene k luksaciji patele (izpah pogačice), težave z zobmi (zobni kamen), hipoglikemiji (padec sladkorja pri mladičih) in občutljivost na mraz |
| Bivalni pogoji: | Idealne za stanovanje in mestno življenje; nujno morajo bivati znotraj, saj slabo prenašajo nizke temperature |
| Odnos do otrok: | Primeren za starejše, umirjene otroke; zaradi svoje majhne velikosti in krhkih kosti so hitro podvržene poškodbam, zato divja igra z majhnimi otroki ni priporočljiva |
| Okviren mesečni strošek: | 30€ – 50€ (kakovostna hrana + naravni priboljški + nega) |
Pred vami je izčrpen članek o pasmi čivava v katerem boste podrobno spoznali njihov pogumen značaj in ugotovili, kaj vse prinaša življenje s tem majhnim mehiškim biserom. Poglobili se bomo v nego, karakter in vzgojo, ter predstavili katera je najboljša hrana za čivave.
Splošen opis in videz pasme čivava
Čivava že ob prvem srečanju očara s svojo neverjetno živahnostjo in bistro iskrico v očeh, iz katerih sijeta izjemna inteligenca in radovednost. Čeprav je drži naziv najmanjšega psa na svetu, v tem drobnem telesu utripa veliko srce, njena osebnost pa je tako močna, da z lahkoto zapolni vsak prostor. Njena zgodba se je začela v starodavni Mehiki, kjer so jo globoko cenili, danes pa velja za eno najbolj vdanih in pogumnih družabnic.
Ta mali pes se do konca naveže na svojega človeka in mu zvesto sledi ob vsakemu gibu in z neizmernim ponosom kraljuje v naročju. Njena zunanjost je prav unikatna, saj njena kompaktna, čvrsta in ponosna drža izraža veliko mero samozavesti. Kljub krhkemu videzu je to izjemno okreten in hiter pes, poln življenjske energije.
Glava je njen najbolj prepoznaven znak, saj s svojo zaobljeno obliko močno spominja na jabolko, njen obrazni izraz pa je očarljiva mešanica stalne budnosti, ponosa in nežnosti, ki se ji je nemogoče upreti.
Ušesa so velika, široko razprta in vedno strogo pokončna, kar ji daje tisti značilen izraz nenehne pripravljenosti in pozornosti na vsak šum. Rep je postavljen visoko in je zmerno dolg, čivava pa ga med hojo samozavestno nosi dvignjenega v lepem loku nad hrbtom. Njeno gibanje je lahkotno, energično in ponosno, korak pa odločen, kot da se sploh ne zaveda svoje velikosti.
Njen največji okras je kožuh, ki ga najdemo v dveh različnih oblikah. Kratkodlaka čivava ima priležno, gladko in svilnato dlako, ki se lepo sveti, medtem ko dolgodlako čivavo krasi mehka, ravna ali rahlo valovita dlaka, ki ustvari čudovite, mehke cofke na ušesih ter bogat ovratnik in razkošno odlakan rep.
Pri barvah so dovoljeni prav vsi odtenki: od nežne kremne, tople čokolade, bleščeče črne z ožigi, pa do redkih modrih ali tribarvnih kombinacij, ki še dodatno poudarijo njeno elegantno in prikupno postavo.
Temperament in karakterne lastnosti pasme čivava
Čivava je bitje, ki vas bo v hipu osvojilo s svojo neverjetno samozavestjo, izjemno bistrostjo in globoko navezanostjo na človeka. Za razliko od nekaterih zadržanih psov je čivava izjemno ekspresiven in strasten spremljevalec, ki s svojo močno intuicijo takoj začuti vsako spremembo v vašem razpoloženju. Njena vdanost izbranemu lastniku je brezmejna in je najsrečnejša, ko lahko kraljuje v njegovem naročju ali pod toplo odejo.
Čeprav je najmanjša na svetu, ima pogum in ego ogromnega čuvaja, svojo ljubezen pa izkazuje z nenehnim iskanjem telesnega stika, glasnim predenjem ob crkljanju in pripravljenostjo, da vas kot senca spremlja na vsakem koraku.
Do tujcev je po naravi precej sumničava, previdna in včasih neizprosen karakter. Ni pes, ki bi mahal z repom vsakemu neznancu, ampak raje glasno postavi mejo in človeka najprej dobro oceni s svoje varne pozicije. Ker je izjemno teritorialna in pozorna na vsak najmanjši šum v okolici, deluje kot odličen mini alarm, ki bo z glasnim laježem takoj naznanil vsakega obiskovalca pred vrati.
Vzgoja čivave prinaša posebne izzive, saj se pod njeno majhnostjo skriva samosvoja in trmasta osebnost. Ker ima kljub svojemu velikemu egu precej občutljiv živčni sistem, bo ob grobosti ali kričanju postala prestrašena ali pa bo pokazala zobke. Največ boste dosegli z doslednostjo, potrpežljivostjo in slastnimi priboljški, saj mora čivava v vsakem ukazu najprej videti korist zase.
Odlična družba za otroke (z določenimi mejami)
Čivava je do starejših in umirjenih otrok v svojem domu lahko neverjetno ljubeča, zabavna in neskončno vdana. Kljub temu, da se rada igra, je zaradi njene mikroskopske velikosti in krhkih kosti nujno, da so otroci izjemno previdni, saj čivava ne prenese grobega prijemanja, padcev ali nepredvidljivih kretenj.
V njej se ob nepravilnem ravnanju hitro sproži obrambni nagon, zato bo ob prevelikem pritisku ali stiskanju jasno pokazala, kje so njene meje. Če so pravila igre med otrokom in psom strogo določena in otroci spoštujejo njeno majhnost ter njen prostor, ko počiva, bo ta pes postal izjemno zvest prijatelj, ki bo z veliko mero poguma in ponosa pazil na svoje družinske člane.
Tip dlake in splošna nega pasme čivava
Čivava je glede nege je precej nezahtevna, a njena dlaka in telo vseeno potrebujeta redno pozornost, da ostane v vrhunski formi. Pravilna skrb za njen kožuh ne zagotavlja le urejenega videza, temveč neposredno vpliva na zdravje kože, preprečuje draženje ter ohranja optimalno telesno temperaturo psa, ki je izjemno občutljiv na mraz.
Skrb za kožo in dlako
Dlaka čivave jo je skozi zgodovino varovala v toplih mehiških krajih, danes pa jo najdemo v dveh povsem različnih različicah, od katerih pa ima vsaka svoje specifične lastnosti.
Kratkodlaka čivava:
- Podlanka:
- izjemno tanka ali pa je sploh ni
- to je razlog, da so izjemno občutljivi na mraz.
- Krovna dlaka:
- gosta, gladka in svetleča
- tesno se prilagaja telesu in je mehka na otip.
Dolgodlaka čivava:
- Podlanka:
- nežna in zmerno gosta
- kožuhu daje dodaten volumen.
- Krovna dlaka:
- mehka, ravna ali rahlo valovita
- kaže se kot zastavice na ušesih, gost ovratnik okoli vratu in bujno odlakan rep.
Čivave se pojavljajo v praktično vseh barvnih različicah od nežne kremne, tople čokolade, klasične črne z rjavimi ožigi, pa vse do unikatne modrikaste in snežno bele barve. Večino barv dopolnjujejo poljubne lise ali oznake, ki poudarijo njihovo linijo.
Za pasmo je značilno, da dlaka izpada zmerno skozi celo leto, predvsem spomladi in jeseni pa pride do nekoliko izrazitejše menjave dlake. Pri kratkodlaki različici zadostuje občasno ščetkanje z gumijasto krtačo ali rokavico, da odstranimo odmrle dlake, preden se te začnejo kopičiti po stanovanju ali oblačilih. Dolgodlaka različica pa zahteva temeljito krtačenje enkrat do dvakrat tedensko. Posebno pozornost posvetite predelu za ušesi in na zadnjih nogah, kjer je dlaka mehkejša in se najhitreje zavozla.
Uporabite mehko krtačo s ščetinami, ki ne poškoduje nežne kože in fin glavnik za zaključno razčesavanje dolgodlake različice. Za lažje razčesavanje in dodatno nego lahko uporabite Canis Extra mineralno razpršilo, ki dlako nahrani in ji povrne naraven lesk. Kopanje izvajajte le po potrebi, pri čemer vedno uporabite naraven, blag šampon, ki ne draži kože in ohrani naravno maščobo, ki psa ščiti pred vlago.
Nega zob pri čivavi
Čivave so ena izmed pasem, ki so zelo nagnjene k težavam z zobmi. Zaradi majhne čeljusti imajo zobje pogosto manj prostora, zato se lahko hitreje nabirajo ostanki hrane, zobne obloge in zobni kamen. Pri nekaterih čivavah mlečni zobje tudi ne izpadejo pravočasno, kar lahko povzroči nepravilno razporeditev zob in dodatno kopičenje oblog.
Najpogostejše težave z zobmi pri čivavi so zobni kamen, vnetje dlesni, slab zadah, majavost zob in v hujših primerih izguba zob. Prvi znaki težav so lahko neprijeten vonj iz gobčka, rdeče ali krvaveče dlesni, rumeno-rjave obloge na zobeh, težave pri žvečenju ali izogibanje trši hrani.
Najboljša preventiva je redno ščetkanje zob, v ta namen lahko uporabite Canis Extra oljno zobno pasto. Idealno je, da čivavi zobe čistimo vsak dan oziroma vsaj nekajkrat na teden. Poleg ščetkanja lahko pri higieni zob pomagajo tudi naravni žvečilni priboljški, primerne igrače za žvečenje in kakovostna prehrana. Kljub temu ti dodatki ne nadomestijo rednega čiščenja zob.
Nega oči pri čivavi
Čivave imajo pogosto izrazite, velike in nekoliko izbočene oči, zato so lahko bolj občutljive na zunanje dražljaje. Prah, veter, suh zrak, tujki ali alergeni lahko hitro povzročijo solzenje, rdečico ali draženje oči. Pri nekaterih čivavah se pojavljajo tudi temni madeži pod očmi, ki nastanejo zaradi pogostega solzenja. Oči čivave je priporočljivo redno pregledovati. Zdrave oči so bistre, brez izrazite rdečice, otekanja ali gostega izcedka. Manjša količina prozornega izcedka je lahko normalna, zlasti po spanju, vendar ga je treba nežno očistiti.
Za čiščenje predela okoli oči uporabimo mehko, čisto in rahlo navlaženo krpico ali sterilno gazico. Vsako oko očistimo z ločenim delom krpice oziroma z novo gazico, da preprečimo morebiten prenos nečistoč. Predel okoli oči čistimo nežno, brez drgnjenja, saj je koža na tem mestu občutljiva. Za čiščenje lahko uporabite Canis Extra kapljice za oči iz fiziološke raztopine, rožne vode in smetlike.
Pri čivavah je pomembno tudi, da pazimo na poškodbe oči. Zaradi njihove majhnosti in velikih oči se lahko hitro poškodujejo pri igri, skakanju, prerivanju z večjimi psi ali pri gibanju skozi gosto rastje.
Nega ušes pri čivavi
Ušesa čivave so običajno velika in pokončna, kar omogoča dobro zračenje. Kljub temu to ne pomeni, da ne potrebujejo rednega pregleda. V ušesih se lahko nabirajo ušesno maslo, prah in druge nečistoče, pri občutljivejših psih pa se lahko pojavijo tudi vnetja.
Morebitne zdravstvene težave pasme čivava
Čivava velja za izjemno vzdržljivo in eno izmed najdlje živečih pasem na svetu, saj lahko ob primerni oskrbi doseže tudi 20 let. Kljub naravni odpornosti pa se zaradi njihove specifične majhne anatomije in genetike soočajo z nekaterimi tipičnimi zdravstvenimi izzivi. Za odgovornega lastnika je pomembno, da te nevarnosti pozna in zna pravočasno ter pravilno ukrepati:
- Luksacija patele (izpah pogačice): To je ena najpogostejših težav pri majhnih pasmah. Pogačica na zadnji nogi lahko zdrsne iz svojega naravnega položaja, kar opazimo kot občasno šepanje ali »prazni tek«, ko kuža teče po treh nogah. Zelo pomembno je, da čivava ne skače iz visokega pohištva in da vzdržuje optimalno telesno težo, saj vsak odvečen gram močno obremeni njene drobne sklepe.
- Težave z zobmi in dlesnimi: Zaradi izjemno majhne čeljusti imajo čivave zobe zelo skupaj, kar ustvarja idealne pogoje za hitro kopičenje hrane in nastanek zobnega kamna. To vodi do vnetja dlesni, slabega zadaha in predčasnega izpadanja zob.
- Hipoglikemija (nenaden padec sladkorja v krvi): Ta težava je pogosta predvsem pri mladičih in izjemno majhnih »teacup« čivavah. Ker imajo zelo majhne želodčke in hiter metabolizem, lahko ob pomanjaknju hrane ali stresu raven sladkorja v krvi nevarno upade, kar se kaže kot tresenje, apatičnost ali celo nezavest. Težavo preprečujemo z več manjšimi obroki na dan.
- Odprta fontanela (molera): Nekatere čivave se že skotijo z odprto lobanjsko kostjo na vrhu glave, ki se zapre s staranjem, a ne vedno povsem. Čeprav to samo po sebi ni bolezen, zahteva veliko previdnosti pri igri in vsakdanjem življenju, saj je glava takšnega psa izjemno občutljiva na kakršne koli udarce.
- Kolaps sapnika: Gre za dedno stanje, kjer hrustančni obroči v sapniku oslabijo, zaradi česar se sapnik med dihanjem začne sesedati. Najbolj očiten znak je specifičen zvok, suh kašelj, ki zveni kot »gokanje« gosi, pojavi se ob vznemirjanju ali naporu. Da bi zaščitili njihov občutljiv vrat, morajo čivave namesto ovratnice vedno nositi kvalitetno oprsnico.
Lastnik mora biti pozoren na vse majhne spremembe.
Hrana za čivave
Čivava je izjemno živahna in energetična pasma, ki zaradi svojega hitrega metabolizma potrebuje hranilno bogato in lahko prebavljivo hrano. Ker imajo ti drobni kužki zelo majhne želodčke in so nagnjeni k občutljivemu želodcu ter hitremu nabiranju zobnega kamna je premišljena izbira naravnih in čistih sestavin ključnega pomena. Pravilna prehrana čivave bo poskrbela za stabilno raven energije čez cel dan ter preprečila nevarne padce sladkorja, hkrati pa poskrbela, da bo kuža ostal v idealni kondiciji.
Najboljša hrana za mladiče čivave
Zelo pomembno je, da mladičku v obdobju rasti ponudite izjemno hranljiv in koncentriran vir energije. Ker se razvija zelo hitro je pravilno razmerje hranil ključno za varen razvoj kosti in sklepov. Prehrana mora temeljiti na visokem deležu čistega, kakovostnega mesa ter povsem naravnih vitaminih in mineralih, ki krepijo imunski sistem. Ker so ti žepni mladički izjemno igrivi in aktivni takoj po hranjenju je nujno, da jim hrana ne obremeni želodca in ne povzroča občutka teže.
Naturavetal naravna hladno stiskana hrana je vrhunska izbira za mlade čivave, saj se v želodcu ne napihne, ampak nežno razgradi in hitro prebavi. S tem se izognemo napenjanju in trebušnim krčem. Okusa piščanec in losos za mladiče sta izjemno nežna do prebavnega trakta. Posebna prednost so manjši peleti v obliki drobnih svaljkov, ki so namensko prilagojeni majhnim psom, kar mladičku omogoča enostavno in varno žvečenje. Hrana je prav tako povsem brez umetnih konzervansov ali sintetičnih dodatkov.
Da obroki ne bi postali enolični in da prepričate tudi najbolj izbirčne čivave, lahko suhe hladno stiskane pelete kombinirate z mesnimi pločevinkami. Te so nežno kuhane na pari s čimer ohranijo poln okus in vse ključne hranilne snovi. Na voljo so v okusih piščanca, govedine in jagnjetine.
Najboljša hrana za odrasle čivave
Tudi za odrasle čivave je pomembno, da jim ponudimo kakovostno hrano, ki bo skrbela z njihovo vitalnost. Zelo pomembno je pozorno spremljati njihovo težo, saj lahko vsak odvečen gram negativno vpliva na zdravje sklepov, pogačice in hrbtenice. Da bi čivava ohranila svojo naravno igrivost in poskočnost mora biti njena hrana bogata s čistimi hranilnimi snovmi, a hkrati strogo uravnotežena. Naravna suha hrana Naturavetal, pripravljena iz piščanca, jagnjetine ali lososa, predstavlja odličen recept za vzdrževanje čvrste mišične mase in idealne telesne teže.
Za čivave, ki se soočajo z občutljivo prebavo, prehranskimi intolerancami ali pa potrebujejo dodatno podporo za ohranjanje zdrave kože in kožuha, sta vrhunska izbira jagnjetina in losos. Ta dva lahko prebavljiva vira beljakovin sta izjemno prijazna do želodca ter ne sprožata neprijetnih kožnih reakcij ali srbečice. Poleg tega sta bogata z naravnimi omega maščobnimi kislinami, ki globinsko hranijo dlako, kar poskrbi, da kožuh vaše čivave, tako kratkodlake kot dolgodlake, ostane čudovito svetleč, mehak in prožen.
Mnogim predstavnikom te majhne pasme pa zaradi njihove izbirčnosti ali majhne čeljusti izjemno ustreza mokra hrana v pločevinkah. Ta oblika obroka ima veliko prednost, saj vsebuje visok delež naravne vlage, kar spodbuja hidracijo organizma. Za vsakodnevno razvajanje ali kot izjemno okusen dodatek k suhi hrani pa lahko uporabite 100% naravne mesne klobase. Te bodo vašemu pogumnemu in bistremu kosmatinčku dale vso potrebno moč za vsakdanje avanture, vam pa mirno vest, da mu ponujate kakovostno in naravno hrano.
Prehranski dodatki za pasmo
Čeprav lahko z uravnoteženo in polnovredno hrano zadovoljimo večino prehranskih potreb, pa lahko v določenih življenjskih obdobjih ali ob specifičnih izzivih z naravnimi dodatki bistveno pripomoremo k boljši vitalnosti.
Ker je luksacija patele oziroma izpah pogačice ena najpogostejših težav, s katerimi se soočajo čivave in so njihove kosti in vezi mikroskopsko majhne, vsak skok s kavča ali neroden korak pomeni velik pritisk na celotno ogrodje. Dodatek zelenoustne školjke je naravno bogat vir glukozamina, ki deluje kot naravni gradnik hrustanca in vezivnega tkiva.
Trening, učenje in vzgoja pasme čivava
Razvijanje osebnosti pri mladi čivavi je izjemno zabavna izkušnja, saj gre za neverjetno bistra bitja, ki bliskovito srkajo nova znanja. Zaradi njihovega hitrega razmišljanja boste hišni red in sobno čistočo vzpostavili brez večjih naporov. Vendar pa nikoli ne smete podcenjevati njihovega močnega karakterja, če jim ne boste pravočasno postavili trdnih okvirov, bodo s svojo inteligenco hitro ugotovili, kako vas oviti okoli prsta.
Skrivnost do vzgojenega psa je v tem, da učenje spremenite v prijetno izkušnjo, polno nagrad, in z njim pričnete nemudoma. To so izjemno čuteči psi, ki močno čutijo vaše notranje razpoloženje in so popolnoma predani svojemu človeku. Zaradi njihove majhne telesne zgradbe jih lahko napačni ukrepi hitro pahnejo v stres. Kakršna koli grobost, dvigovanje glasu ali kaznovanje bosta uničila njihovo zaupanje, posledica pa bo prestrašen pes, ki se pred svetom brani z renčanjem ali celo grizenjem.
Učenje naj poteka v obliki kratkih in igrivih intervalov, saj dolgotrajno ponavljanje istih ukazov hitro ustavi njihovo zanimanje. Daleč najpomembnejši del vzgoje pri tej pasmi pa je pravočasno spoznavanje zunanjega sveta. Ker so čivave po naravi zelo zaščitniške in pozorne na okolico, se hitro spremenijo v glasne čuvaje.
S premišljenim navajanjem na hrup, neznance in predvsem na družbo drugih, večjih psov, boste preprečili nastanek napadalnosti iz strahu, ki je pogosta težava ne prevzgojenih malih psov. Z umirjenim in doslednim vodenjem bo vaša čivava zrasla v stabilnega, pogumnega in nadvse prijetnega življenjskega sopotnika.
Aktivnosti, potrebna količina gibanja in primerno bivalno okolje
Kljub temu da je čivava najmanjši pes na svetu in deluje kot naroča pasma, se v njej skriva dinamičen karakter, poln življenjske energije. Odrasla čivava bo ostala v odlični kondiciji in dobrem razpoloženju, če ji boste vsak dan zagotovili med 30 in 45 minut zmernega gibanja na prostem, ki pa ga je priporočljivo popestriti z miselnimi zaposlitvami v stanovanju.
Čivave neizmerno uživajo v igrah, prilagojenih njihovi velikosti, kot so prinašanje igračk, iskanje skritih priboljškov ali raziskovanje novih poti. Zaradi svoje izjemne inteligence so odlični v poslušnosti in zabavnih pasjih trikih, nekateri pa se uspešno preizkusijo celo v mini agilityju. Z veseljem vas bodo spremljali na vsakodnevnih sprehodih, vendar pa morate biti pozorni na vremenske razmere.
Ker imajo zelo malo podlanke so izjemno občutljive na mraz in vlago, zato pozimi nujno potrebujejo zaščitna oblačila. Poleti pa jim zaradi majhnega telesa hitro grozi toplotni udar, zato aktivnosti v vročih dneh omejite na hladnejše dele dneva.
Ko gre za bivalno okolje, je čivava zaradi svoje velikosti idealna prebivalka majhnih stanovanj, saj ji notranji prostori ponujajo povsem dovolj mesta za raziskovanje in počitek. Če imate hišo z dvoriščem, mora biti to obvezno varno ograjeno, saj se lahko čivava izmika skozi najmanjše odprtine.
Pomembno je poudariti, da je čivava izključno notranji pes. Zaradi svoje krhkosti, občutljivosti na temperature in izjemne čustvene navezanosti na skrbnika nikakor ne sme bivati zunaj ali preživljati dolgih ur v samoti. Njena največja sreča je stalna bližina lastnika, saj šele kot polnopravni član družine pokaže ves svoj ljubeči in zvesti potencial.
Čivava mladički, vzreditelji in cena
Mladiči čivave so ob skotitvi neverjetno drobni in krhki, a hkrati že od prvega dne izjemno pogumni in radovedni. Odgovoren vzreditelj bo poskrbel, da mladiček ne zapusti legla pred dopolnjenim 8. do 10. tednom starosti, ko je dovolj samostojen. Vsak kuža mora v nov dom oditi opremljen z uradnim rodovnikom, mikročipom, potnim listom, opravljenimi cepljenji proti kužnim boleznim in razglisten.
Pri iskanju novega družinskega člana je nujna velika previdnost. Ker so čivave izjemno priljubljene, je trg poln preprodajalcev in dvoriščnih vzrediteljev, ki ponujajo mini čivave ali »teacup« različice, ki pa uradno sploh ne obstajajo in pogosto prinašajo hude zdravstvene okvare. Priznani vzreditelji parijo izključno pse z vzrejnimi dovoljenji, ki imajo opravljene uradne zdravstvene teste.
Pri čivavah sta ključna klinični pregled pogačic in pregled oči, izjemno pomemben pa je tudi stabilen karakter staršev, saj se s premišljeno linijo preprečuje dedovanje plašnosti ali pretirane napadalnosti.
Cena čistokrvnega mladička čivave z rodovnikom se v povprečju giblje med 1.000 € in 2.000 €, pri čemer so obetavni mladički iz vrhunskih razstavnih linij lahko še dražji. Nakup psa brez rodovnika pomeni ogromno tveganje za razvoj hudih genetskih napak, kot so kolaps sapnika, težave z odprto fontanelo, bolezni srca ter resne ortopedske okvare. Izbira uglednega vzreditelja je edino zagotovilo, da bo vaša čivava zrasla v zdravega, samozavestnega in dolgoživega sopotnika.
Zgodovina pasme čivava
Čivava se ponaša z nazivom ene najstarejših in najbolj mističnih pasem na ameriški celini. Njene korenine segajo globoko v čas starodavnih civilizacij, saj velja za neposrednega potomca svetih psov, ki so tisočletja živeli ob boku Toltekov in Aztekov. Skozi stoletja so bili ti psi oblikovani za preprosto, a izjemno pomembno nalogo. Služili so kot duhovni vodniki, zvesti spremljevalci in varuhi domov pred zlimi duhovi v starodavni Mehiki.
Ker so imeli v takratni družbi poseben status, so bili globoko cenjeni. Ta stoletna selekcija za tesno navezanost na človeka, izjemno preživetveno sposobnost in neizmeren pogum je izoblikovala unikatno pasmo, polno ponosa in samozavesti.
Zgodovinski prelom pa se je zgodil sredi 19. stoletja, ko je ta starodavni pes ponovno stopil v središče pozornosti in očaral popotnike ter kinologe. Ko so ljudje začeli odkrivati Mehiko in čivave prilagajati modernemu bivanju, se je pasma razvila v dve prepoznavni različici, ki poznamo danes.
Kratkodlaka čivava predstavlja prvinsko in izvorno obliko pasme. Razvila se je neposredno iz psov, ki so živeli v toplih in suhih mehiških pokrajinah. Zaradi svoje kratke, svetleče dlake in izjemno izrazitih pokončnih ušes je bila popolnoma prilagojena vročemu podnebju. Ostala je najbolj podobna svojim starodavnim prednikom, ki so jih odkrili v mehiški zvezni državi Chihuahua.
Dolgodlaka čivava; ko so ti psi konec 19. stoletja pripotovali v Združene države Amerike in kasneje v Evropo, so vzreditelji želeli ustvariti še bolj elegantno in glamurozno različico. Z načrtnim križanjem kratkodlakih čivav z drugimi majhnimi pasmami, predvsem s papiloni in pomeranci, je nastala dolgodlaka različica. Ta se ponaša s čudovito, svilnato dlako, bujnim ovratnikom in elegantno odlakanimi ušesi ter repu. Danes je ta različica izjemno priljubljena po celem svetu.
Tako je starodavna mehiška pasma, zahvaljujoč svoji genetski prilagodljivosti in človeški naklonjenosti, osvojila svet in se razdelila na dve čudoviti različici. Kljub razlikam dolžini kožuha pa sta obe v svojem srcu ohranili popolnoma enake lastnosti; izjemno bistrost, brezmejno zvestobo in neizmeren ponos.
Zanimiva dejstva o pasmi čivava:
- Čeprav so čivave najmanjša pasma na svetu, imajo v sorazmerju s svojo telesno težo največje možgane med vsemi psi. Zaradi tega so izjemno bistre, se hitro učijo in so sposobne natančno preučiti obnašanje svojega lastnika, da dosežejo tisto, kar želijo.
- Predniki čivav, starodavni psi techichi, ki so jih častili Azteki in Tolteki, so bili po zgodovinskih zapisih popolnoma nemi. Šele kasneje, ko so jih v 19. stoletju začeli načrtno vzrejati v Mehiki in križati z drugimi pasmami, so čivave dobile svoj prepoznaven, glasen glas in značaj pogumnega čuvaja.
- Azteki so verjeli, da imajo čivave (njihovi predniki techichi) nadnaravne moči. Verjeli so, da lahko pes vidi v prihodnost in da ima sposobnost voditi dušo svojega pokojnega lastnika skozi devet stopenj podzemlja (Mictlan) do varnega mesta v posmrtnem življenju.
- V mehiški ljudski medicini in tradiciji (curanderismo) so verjeli, da imajo čivave sposobnost prenosa bolezni s človeka nase. Če je imel lastnik astmo, močan kašelj ali revmo, je moral spati s čivavo tesno ob svojem telesu. Verjeli so, da bo toplota in energija psa prenesla bolezen iz človeka, kar je čivavam v preteklosti dalo status zdravilcev.
