OSEBNA IZKAZNICA IN SPLOŠNE ZNAČILNOSTI PASME CAIRNSKI TERIER (GOMILAR)
| FCI skupina: | 3 – terierji |
|---|---|
| Teža: | 6 – 7,5 kg |
| Višina: | samec: 25 – 33 cm, samica: 23 – 30 cm |
| Življenjska doba: | 12 – 15 let |
| Dlaka in barva: | Dvojna, vremensko odporna; krovna dlaka je trda, podlanka mehka. Barve: kremna, pšenična, rdeča, siva ali skoraj črna; zelo značilni so progasti (brindle) vzorci |
| Izpadanje dlake: | Minimalno, vendar odmrla dlaka ostane v kožuhu, zato je potrebno redno razčesavanje |
| Karakter: | Neustrašen, bister, vesel, samostojen |
| Vzgoja: | Srednja zahtevnost – potrebuje doslednega vodjo |
| Lajanje: | Zmerno; odličen mali čuvaj |
| Zdravje: | Velja za eno najbolj zdravih in odpornih pasem |
| Bivalni pogoji: | Odlično se prilagodi stanovanju ali hiši z vrtom; nujno potrebuje bivanje z družino |
| Odnos do otrok: | Primeren; potrpežljiv do otrok, ki s psom spoštljivo ravnajo |
| Okviren mesečni strošek: | 60 – 90 € na mesec (kakovostna hrana + naravi priboljški + nega dlake) |
V tem članku bomo pogledali, zakaj je Cairnski terier s svojo naravno podobo in iskrivim pogledom osvojil srca ljudi po vsem svetu in kaj vse potrebuje, da bo v vašem domu resnično srečen.
Splošen opis in izgled pasme – Cairnski terier (gomilar)
Cairnski terier (Cairn terier) ima majhno telo, a kompaktno in izjemno čvrsto, grajeno za spretno premikanje med skalovjem. Pasma izvira iz Škotske, kjer je bila pasma prvotno vzrejena za lov na majhne živali med kamnitimi kupi oziroma gomilami (ang. cairns), po katerih je tudi dobila ime. Kljub majhni velikosti je to zelo pogumen, vzdržljiv in živahen pes.
Ima široko glavo z močnim gobcem in prepoznavne, globoko nasajene temne oči, ki mu dajejo tisti značilen iskriv in rahlo predrzen izraz.
Njegova ušesa so majhna, koničasta in vedno pokončna, kar še poudari njegovo nenehno budnost. Njegov izraz je zelo pozoren in inteligenten, kar odraža tudi njegov značaj. Rep je kratek, naravno poraščen in nošen ponosno navzgor, a nikoli zavihan čez hrbet.
Dlaka je tisto, kar mu daje njegov značilen razkuštran videz. Je dvojna, z močno, na vremenske vplive odporno krovno dlako in mehko, gosto podlanko, ki ga greje v hladnih dneh. Barva dlake je lahko različna, najpogosteje pa se pojavljajo odtenki peščene, rdečkaste, sive ali skoraj črne. Cairnski terier običajno doseže višino okoli 25–3o cm in tehta približno 6–8 kg. Kljub svoji majhnosti deluje zelo robustno in samozavestno. Njegova drža je živahna in energična, kar odraža njegov terierski temperament ter pripravljenost na raziskovanje in gibanje.
Temperament in karakter pasme gomilar
Gomilar je pes z neverjetno samozavestjo. Čeprav je majhen, se ne ustraši prav ničesar in vedno verjame, da je kos vsaki nalogi. Je izjemno bister in učljiv, a hkrati ohranja določeno mero neodvisnosti. Cairnski terier ali gomilar je živahen, radoveden in zelo pogumen pes, ki kljub svoji majhni velikosti premore veliko energije in samozavesti. Gre za tipičnega predstavnika terierjev, kar pomeni, da je po naravi aktiven, bister in vedno pripravljen na raziskovanje okolice. Njegova budnost in hitra odzivnost sta posledica lovskega izvora, saj je bil vzrejen za lov na majhne živali med kamnitimi gomilami.
Do svoje družine je neizmerno zvest in ljubeč, vendar svojo ljubezen kaže na aktiven način, to je s pripravljenostjo na igro in skupne dogodivščine. Gomilar je običajno zelo navezan na svojo družino in rad preživlja čas s svojimi ljudmi. Pogosto je igriv, družaben in prijazen do družinskih članov, zato je lahko odličen družinski pes.
Do neznancev je običajno prijazen, a sprva morda malce previden, saj svojo vlogo čuvaja doma jemlje zelo resno. Prav tako je znan po tem, da je precej trmast, zato boste potrebovali kar nekaj potrpežljivosti. Najbolje se odziva na pozitivno motivacijo, humor in jasno zastavljene izzive. Cairnski terier rad razmišlja po svoje, zato je pri vzgoji pomembna doslednost, potrpežljivost in pozitivna motivacija. Ker je zelo bister, potrebuje mentalno stimulacijo in različne aktivnosti, sicer lahko hitro postane zdolgočasen.
Zaradi svoje pozornosti in budnosti je tudi dober majhen čuvaj, saj hitro opazi spremembe v okolju in opozori z laježem. Ker ima močan lovski nagon, lahko včasih zasleduje manjše živali, kot so glodavci ali ptice. Zato je priporočljivo, da je na sprehodih v neznanem okolju pod nadzorom ali na povodcu. Z drugimi psi se običajno dobro razume, če je bil ustrezno socializiran.
Cairnski terier je vesel, energičen in pogumen pes, ki potrebuje dovolj gibanja, igre in druženja. Ob primerni vzgoji in dovolj aktivnosti postane zvest, zabaven in zelo prijeten spremljevalec, ki v dom prinese veliko živahnosti in dobre volje.
Odlična družba za otroke (z določenimi mejami)
Za razliko od nekaterih drugih malih pasem je gomilar (cairnski terier) odlična družba za otroke. Je dovolj vzdržljiv, da prenese aktivno igro in se običajno zelo rad vključi v vse družinske dogodivščine. Seveda pa, kot pri vseh terierjih, zahteva spoštljivo ravnanje; ne mara vlečenja za ušesa ali vsiljivosti, ko počiva.
Tip dlake in splošna nega pasme Cairn terier
Cairnski terier je razmeroma nezahtevna pasma za nego, vendar kljub temu potrebuje redno skrb za dlako, kožo ter osnovno higieno oči, ušes, zob in krempljev. Redna nega pomaga ohranjati zdravje psa in preprečuje številne težave, ki se lahko pojavijo zaradi zanemarjene higiene.
Skrb za kožo in dlako
Dlaka Cairnskega teriera je ustvarjena za naravo. Njegov kožuh mora ostati oster in odporen na umazanijo, zato zahteva drugačen pristop kot mehki salonski psi. Ima dvojno dlako, ki deluje kot ščit:
Podlanka
- Mehka, kratka in gosta
- nudi izolacijo in ščiti kožo pred vlago.
Krovna dlaka
- Trda, ostra in gosta (nekoliko razmrščena)
- preprečuje, da bi se umazanija in voda oprijeli telesa.
Gomilarji so znani po tem, da so na voljo v različnih barvah: od kremne, pšenične in rdeče do sive ali skoraj črne. Posebnost pasme je, da dlaka pogosto spreminja odtenek skozi celotno življenje. Ključ do ustrezne nege je pravilna skrb za dlako. Ker odmrla dlaka ne odpade sama od sebe v tolikšni meri kot pri drugih pasmah, jo je treba odstraniti, da naredimo prostor za novo, čvrsto dlako. Striženje s strojčkom ni priporočljivo, saj dlaka postane mehka, izgubi barvo in svojo zaščitno funkcijo.
Redno krtačenje enkrat ali dvakrat tedensko z žičnato krtačo bo preprečilo nastajanje vozlov, predvsem za ušesi in na trebuhu. Za osvežitev dlake, še posebej po sprehodih lahko uporabite Canis Extra mineralno razpršilo. Prav tako pa je priporočljiva uporaba naravnega šampona, ki bo poskrbel za zdravo kožo in sijoč kožuh.
Kakovost njegove dlake in zdravje kože sta tesno povezana tudi s prehrano. Za sijoč in močan kožuh priporočamo:
- Naravno in kakovostno prehrano, ki je osnova za zdravo kožo in dlako
- Omega-3 maščobne kisline, kot je dodatek kakovostnih olj – lososovo, kril, konopljino,…
- Pivski kvas: Odličen naraven vir vitaminov B za močno korenino dlake.
Nega oči in ušes
Oči cairnskega terierja so običajno zdrave, vendar jih je vseeno dobro redno pregledovati. Če se okoli oči nabira umazanija ali izcedek, ga lahko nežno očistimo z mehko gazo ali krpico, navlaženo z mlačno vodo ali primerno tekočino za nego oči. Redno čiščenje pomaga preprečiti draženje kože okoli oči. Ker ima cairnski terier pokončna ušesa, so ta običajno dobro prezračena, kar zmanjšuje tveganje za vnetja. Kljub temu je priporočljivo redno preverjanje ušes. Ušesa lahko občasno očistimo z namenskim čistilom za pasja ušesa in mehko gazo. Pomembno je, da ušesa čistimo nežno in ne vstavljamo predmetov globoko v sluhovod.
Nega zob, tačk in krempljev
Zobna higiena je pomembna pri vseh pasmah, tudi pri cairnskem terierju. Na zobeh se lahko sčasoma nabira zobni kamen, ki lahko povzroči vnetje dlesni ali druge težave v ustni votlini. Za zdravje zob priporočamo: redno ščetkanje zob s pasjo zobno pasto in uporabo žvečilnih priboljškov ali igrač za čiščenje zob. Redna skrb za zobe pomaga preprečiti neprijeten zadah in bolezni dlesni. Kremplji pri aktivnih psih kot je cairnski terier se pogosto obrabljajo sami, vendar jih je vseeno treba redno preverjati. Kremplje je priporočljivo skrajšati približno vsakih nekaj tednov ali po potrebi. Pri tem je treba paziti, da ne odrežemo pregloboko v živi del kremplja.
Morebitne zdravstvene težave
Cairnski terier velja za eno najbolj zdravih, odpornih in dolgoživih pasem v svetu terierjev. Njihova genetska zasnova je močna, saj so bili stoletja izbrani za delo v surovih razmerah škotskega višavja. Kljub njihovi krepki naravi pa se lahko pojavijo določene zdravstvene težave, značilne za to pasmo:
- Alergije in težave s kožo: Zaradi njihove goste podlanke in trde krovne dlake so lahko nagnjeni k atopičnemu dermatitisu ali alergijam na okolje. Koža lahko postane srbeča in pordela, zato sta redno krtačenje in pregledovanje kožuha nujna.
- Luksacija pogačice (izpah pogačice): Kot pri mnogih manjših pasmah, se lahko tudi pri gomilarju pogačica premakne iz svojega naravnega položaja. To se običajno opazi kot občasno poskakovanje na treh nogah. Ohranjanje primerne telesne teže in zmerna aktivnost močno zmanjšata tveganje za to težavo.
- Očesne bolezni: Čeprav redkeje, se lahko pojavijo težave, kot so siva mrena ali glavkom. Redna higiena oči in opazovanje kakršne koli motnosti v očesu sta ključna za ohranjanje dobrega vida v pozno starost.
- Von Willebrandova bolezen – motnja strjevanja krvi, dedna bolezen
- Addisonova bolezen – pri tej bolezni nadledvične žleze ne proizvajajo dovolj pomembnih hormonov – predvsem kortizola in aldosterona, kar se kaže v utrujenosti, izgubi apetita, upošasnjenemu srčnemu utripu,…
Cairnski terierji običajno ne kažejo bolečine takoj, saj so po naravi zelo trpežni psi, zato mora lastnik dobro poznati njihovo obnašanje. Redni veterinarski pregledi, skrbna nega dlake in naravna prehrana so recept, da bo vaš gomilar ostal živahen in aktiven spremljevalec tudi do 15. leta ali dlje. Zgodnje odkrivanje morebitnih težav pri tej pasmi pomeni, da lahko večino stanj uspešno obvladujemo.
Hrana za pasmo cairnski terier
Čeprav je gomilar majhen pes, je njegova energija skoraj brezmejna, zato potrebuje prehrano, ki bo podpirala njegovo aktivno naravo. Zaradi njegove čvrste telesne zgradbe, nagnjenosti k specifičnim težavam s kožo in jetri ter izjemne vitalnosti, je pravilna izbira hrane ključna že od začetka. Naravna, visokokakovostna in lahko prebavljiva hrana bo poskrbela, da bo vaš mali Škot ostal mišičast, njegova dlaka pa ostra in zdrava.
Najboljša hrana za mladiče cairnskega terierja
Mladičkom gomilarja je priporočljivo ponuditi hrano, ki je bogata s kakovostnimi beljakovinami ter naravnimi vitamini in minerali za močne kosti in pravilen razvoj mišic. Ker so terierji aktivni že od malih nog, hrana ne sme povzročati težav s prebavo ali prehitre rasti, ki bi obremenila sklepe. Hrano za mladičke je priporočljivo hraniti do 12. meseca starosti, ko se njihovo telo popolnoma razvije.
Naravna hladno stiskana hrana Naturavetal za mladičke je vrhunska izbira, saj ohranja vse naravne hranilne snovi. Na voljo je v okusih piščanec in losos, v obliki klasične velikosti peleta (ploščica) in mini velikosti peleta (svaljk). Oba okusa sta popolnoma brez vseh sintetičnih dodatkov in iz kakovostnit ter preverjenih sestavin, ki so poznane vsem lastnikom. Hrana za mladiče vsebuje višji delež mesa, več zdravih maščob in več vitaminov ter mineralov, kar podpira enakomerno rast mladiča.
Ker je hrana hladno stiskana, se v želodcu ne napihne, kar je za tako aktivnega psa, ki rad takoj po jedi nadaljuje z igro, izjemno pomembno za pravilno prebavo. Mladičkove obroke lahko popestrite tudi z uravnoteženimi pločevinkami mesa, kuhanega na pari v okusih piščanec, govedina ali jagnjetina. Za nagrado pri treningu ali kot zdrav dodatek pa so odlične jagnječje in goveje mesne klobase s kozjim mlekom ter proseno kašo, ki mladičku nudijo dodatno energijo in hranila na naraven način.
Hrana za odraslega gomilarja
Tudi odrasli gomilarji potrebujejo uravnoteženo prehrano. Ker so nagnjeni k temu, da z veseljem pojedo vse, kar jim pride pod smrček, je pomembno paziti na primerno telesno težo. Hladno stiskana hrana Naturavetal z okusi lososa, jagnjetine ali piščanca je idealna izbira. Okusa losos in jagnjetina sta še posebej priporočljiva za gomilarje, ki imajo bolj občutljivo kožo ali nagnjenost k alergijam, saj ta vira beljakovin redkeje povzročata reakcije. Tudi ti okusi peletov za odrasle pse so na voljo v obeh velikosti, kar zagotavlja udobnejše žvečenje za manjše pasme.
Določenim predstavnikom pasme cairnski terier bolj ustreza kuhana/mokra hrana zaradi višjega deleža vlage, prav tako pa imajo določeni psi raje mokro hrano. Naturavetal ponuja številne okuse uravnotežene kuhane hrane na pari pakirane v pločevinke, ki so namenjene samostojnemu hranjenju. Lahko pa se odločite tudi za hranjenje kombinacije suhe in mokre hrane.
Prehranski dodatki za pasmo
Prehranski dodatki niso obvezni, prav tako nikoli ne svetujemo, da bi se dodajali skozi daljše časovno obdobje. Temelj je naravna hrana iz katere pes dobi vsa hranila in je vedno težnja, da se psa s prehranskimi dodatki podpre le v obdobjih večjega izčrpevanja. Za cairnskega terierja so prehranski dodatki zaželjeni zaradi njegove specifične dlake.
Dvakrat letno, v času menjave dlake lahko svojega psa še dodatno podprete z dodatkom omega-3 maščobnih kislin, kot so lososovo olje, 3-6-9 BARF olje ali kril olje, ki podpirajo zdravje kože, preprečujejo srbečico in skrbijo za sijoč kožuh. Za splošno krepitev imunskega sistema pa lahko vašemu psu ponudite tudi multivitaminski kompleks Canis Extra Aktiv.
Vzgoja, trening in učenje
Vzgoja cairnskega terierja je zabavna, a hkrati prav zahtevna preizkušnja, saj njegov karakter združuje izjemno bistrost s teriersko trmo. To ni pes, ki bi zgolj pasivno čakal na ukaze, temveč inteligenten raziskovalec, ki bo vsako vaše navodilo najprej dobro premislil. Z vzgojo je treba začeti takoj, ko mladiček pride v dom, ključ do uspeha pa sta potrpežljivost in doslednost, prepleteni z veliko mero zabave.
Po naravi so gomilarji izjemno radovedni, se hitro učijo in so močno navezani na svojo družino, a hkrati ohranjajo svojo neodvisnost. Ker so bili vzrejeni za samostojno delo v skalnih razpokah, so navajeni razmišljati s svojo glavo. Grobe metode ali prisila pri njih popolnoma odpadejo, saj lahko povzročijo le trmo ali izgubo zaupanja. Najbolje se odzivajo na pozitivno motivacijo, igro, pohvalo in priboljške, s katerimi jih boste prepričali, da se sodelovanje z vami resnično splača.
Priporočljive so krajše, večkratne vaje tekom dneva, ki preprečujejo, da bi se pes začel dolgočasiti. Ker ima močan lovski nagon, je ključnega pomena zgodnje in dosledno učenje odpoklica ter mirne hoje na povodcu, poleg osnovnih veščin, kot so sedi, prostor in mirno čakanje.
Cairnski terier obožuje miselne izzive. Namesto ponavljajočih in monotonih vaj mu raje ponudite učenje novih trikov, iskanje skritih predmetov ali premagovanje manjših ovir. Ko ugotovi, da je učenje pravzaprav igra, v kateri lahko pokaže svojo iznajdljivost in navihan značaj, bo postal vaš najbolj bister učenec.
Aktivnosti, potrebna količina gibanja in primerno bivalno okolje
Cairnski terier je znan po svojem neustrašnem in energičnem značaju, kar pomeni, da za svojo srečo potrebuje precej več kot le kratek sprehod okoli bloka. Gre za pasmo, ki uživa v raziskovanju narave, dolgih sprehodih in aktivnostih, ki zaposlijo tako njegovo telo kot bister um. Odrasel gomilar potrebuje približno 60–90 minut zmernega do aktivnega gibanja na dan, ki ga je najbolje razdeliti na dva ali tri daljše sprehode.
To je pes, ki bo z veseljem vaš sopotnik na dolgih pohodih v hribe ali pri zmernem teku. Ker je trpežen in ima dvojno dlako, dobro prenaša različne vremenske razmere, vseeno pa moramo biti v hudi vročini previdni. Najbolje se počuti na raznolikih terenih, kjer lahko voha, raziskuje grmovje in sodeluje v miselnih igrah, kot je iskanje skritih igrač. Mladički potrebujejo krajše, a pogostejše aktivnosti, saj se pri njih izogibamo dolgotrajnim monotonim obremenitvam in skakanju z višine, da zaščitimo njihove razvijajoče se sklepe.
Gomilar se odlično prilagodi bivanju v stanovanju, če mu le zagotovite dovolj zunanjih aktivnosti. Čeprav je majhen, je zelo aktiven, zato mu bivanje v hiši z ograjenim vrtom izjemno ustreza. Najbolj pomembno mu je, da je del družinskega kroga, saj je izrazito družaben pes. Ni primeren za življenje zunaj v pesjaku, saj najbolje uspeva kot član družine, ki spremlja svoje ljudi pri vseh vsakodnevnih opravilih in avanturah.
Mladiči, vzreditelji in cena cairnskega terierja
Mladički cairnskega terierja so kot majhne, razkuštrane in energične kepice, ki že s prvimi koraki pokažejo svojo neustrašno naravo in radovednost. Čeprav so na videz izjemno prikupni, pod puhasto dlako že zgodaj skrivajo oster razum in terierski pogum. Pri odgovornem in etičnem vzreditelju mladiček svojo mamo in leglo zapusti najprej pri starosti 8 tednov, ob odhodu v nov dom pa mora biti ustrezno socializiran, cepljen, razglisten, mikročipiran ter opremljen z vso potrebno dokumentacijo in rodovnikom.
Ker gre za delovno pasmo, ki je kljub svoji odpornosti nagnjena k nekaterim specifičnim dednim težavam, je ključno, da imata starša opravljene ustrezne zdravstvene preglede. Pri gomilarjih so to predvsem pregledi oči in preverjanje stabilnosti kolenskih sklepov (pogačice). Izbira izkušenega vzreditelja, ki mu je prioriteta stabilen značaj in zdravje psov pred zgolj estetsko popolnostjo, je najboljši kazalnik na dolgo in srečno življenje vašega ljubljenčka.
Cena rodovniškega mladička cairnskega terierja se običajno giblje med 1.000 in 1.500 €. Čeprav so oglasi za nerodovniške gomilarje morda cenovno mamljivi, takšen nakup prinaša veliko tveganje za razvoj dednih bolezni in nepredvidljivega karakterja. Z nakupom pri preverjenem vzreditelju ne dobite le zdravega psa, temveč tudi mentorja, ki vam bo s svojimi izkušnjami stal ob strani pri vzgoji tega čudovitega malega Škota.
Zgodovina pasme Cairnski terier
Zgodovina cairnskega terierja je zgodba o preživetju, vztrajnosti in brezmejnem delovnem duhu škotskega višavja. Gre za eno najstarejših avtohtonih pasem terierjev, katere korenine segajo stoletja nazaj, globoko v divjo in skalnato pokrajino zahodnega Škotskega otočja, predvsem otoka Skye. Cairnski terier je bil pes ljudstva, saj je veljal za nepogrešljivega pomočnika kmetov, pastirjev in lovcev v boju za preživetje v surovih razmerah.
Njegovo ime skriva njegovo prvotno poslanstvo. Beseda Cairn (v slovenščini gomila) označuje starodavne skalne sklope, ki so na Škotskem služili kot mejniki ali spomeniki. Te gomile so bile idealno skrivališče za lisice, vidre, jazbece, kune in druge plenilce, ki so ogrožali živino. Cairnski terier je bil vzrejen prav za to, da se neustrašno poda v ozke in nevarne razpoke med skalami in samostojno izžene ali premaga plenilca, kjer mu lastnik ni mogel pomagati. Zaradi tega dela se ga je oprijelo ime gomilar.
Stoletja so bili vsi terierji s tega območja znani pod skupnim imenom »Skye Terriers«. Šele v poznem 19. in začetku 20. stoletja so se ljubitelji psov začeli zavzemati za ločitev pasem glede na tip dlake in barvo. Cairnski terier je obdržal svojo prvobitno, naravno podobo, tisto, ki je bila najbolj odporna na dež, meglo in ostre skale. Leta 1912 je bila pasma uradno priznana, kar ji je odprlo pot iz odročnih kmetij v srca ljubiteljev psov po vsem svetu.
Skozi zgodovino Cairn ni bil cenjen zaradi svojega videza, temveč zaradi svojega značaja. Škoti so verjeli, da ta pes nosi duha pokrajine, iz katere izhaja.
Zanimiva dejstva o pasmi
- Cairnski terier je ena najbolj znanih pasjih filmskih zvezd v zgodovini. Psica po imenu Terry je igrala v kar 23 filmih med leti 1934 in 1945. Leta 1939 je odigrala svojo najprepoznavnejšo vlogo Tota v filmu Čarovnik iz Oza. Bila je tako pomemben del ekipe, da je bil njen tedenski honorar višji od nekaterih človeških igralcev v filmu, njena priljubljenost pa je pasmo ponesla med svetovne zvezde. Zaradi svoje prepoznavnosti si je leta 1942 uradno spremenila ime v Toto.
- Današnji gomilar je po videzu skoraj identičen svojim prednikom izpred 200 let. Medtem ko so se mnoge pasme skozi čas močno spreminjale zaradi lepotnih idealov, je cairnski terier ohranil svojo naravno podobo.
- Cairnski terierji so pravi barvni kameleoni. Ena najbolj nenavadnih lastnosti pasme je, da mladiček pogosto ne ostane iste barve, kot se je skotil. Pšenični mladiček lahko v odrasli dobi postane siv, siv pa lahko sčasoma dobi rdečkaste ali temne progaste vzorce. Ta nenehna sprememba videza dodaja še večji čar njihovi unikatni osebnosti.
