Samojed
Samojed, kot ga poznamo danes, je bil nekoč nenadomestljiv del življenja in kulture sibirskih nomadov, imenovanih Samojedi. Nomadi so svoje pse izredno cenili in jih uporabljali za različne naloge v vsakdanjem življenju.
Bili so nepogrešljivi čuvaji čred severnih jelenov, pomagali so pri vleki sani, branili črede pred napadi volkov ter celo lovili medvede. Poleg tega so skrbeli za varnost otrok in jih s svojo dolgo belo dlako greli v zimskih nočeh. Zato je samojed izredno družaben in ljubezniv pes, ki je odličen spremljevalec družine. Če odraščajo z otroki, bodo postali njihovi družabniki in varuhi.
V nadaljevanju te čaka podroben opis pasme, dejstva in zanimivosti o pasmi, lastnosti pasme in kratek pregled zgodovine. Ta beli pes je izjemen družinski pes, ki je v Sloveniji vedno bolj priljubljen.
SAMOJED: IZGLED IN ZNAČILNOSTI
FCI skupina: 5. FCI skupina – špici in pratipski psi
TEŽA: 20 – 30 kg
VIŠINA: 53 – 57 cm
ŽIVLJENJSKA DOBA: 12 – 15 let
BARVA IN DOLŽINA DLAKE: bela dlaka, kremasta in bela z odtenkom biskvita, srednje dolga in gosta dlaka, dvojna, mehka na otip in nepremočljiva. Izpadanje dlake je intenzivo in poteka skozi celo leto.
ZAHTEVNOST VZGOJE: zmerno zahtevna pasma za vzgojo
LAJANJE: zelo radi lajajo z visoko intonacijo
ZDRAVJE: razmeroma zelo zdrava pasma

Izgled pasme
Samojed je srednje velik pes, ki očara s svojo elegantno postavo. Najbolj prepoznavna značilnost je brez dvoma njegov vesel obraz, saj ima kotičke ustnic zavihane navzgor v prepoznaven »samojedski nasmeh«. Ima močno glavo s škarjastim zobovjem in temno rjavimi očmi. Uhlji so razmeroma majhni trikotniki z zaobljenimi robovi. Okoli vratu imajo značilno griva, ki je posebej poudarjena pri samcih.
Dovoljene barve so bela, kremasta in bela z odtenkom biskvita, pri čemer ne sme delovati izprano rumeno ali rjavo. Nos, gobec in trepalnice so vedno črne.
Samojedi imajo gosto dvojno dlako – kratko, gosto in mehko podlanko ter dolgo, ravno in trdo krovno dlako. Dlaka glave, uhljev in sprednjih nog je kratka in mehka, medtem ko je preostali del telesa gosto poraščen. Še posebej rep je obilno košat. Ko je pozoren ali v gibanju nosi rep pokonci, zavihan na eno stran. V mirovanju rep prosto visi navzdol. Pri psicah je dlaka pogosto krajša in mehkejša kot pri samcih.
Idealna višina je približno 57 cm (+/- 3 cm) za samce in 53 cm (+/- 3 cm) za samice, pri čemer je idealna teža od 20 do 30 kg, odvisno od spola in višine.
Karakterne lastnosti: Temperament in vedenje
Samojed je prijazna in družabna pasma. Zanje je značilna prijaznost, energičnost z veliko potrebo po družbi in igri. Igrivi in radovedni ostanejo vse do pozne starosti. So zvesti psi, ki so srečni v družbi lastnikov in nikakor niso primerni, da bi sami ostali na dvorišču ali v pesjaku.
Ker so že od nekdaj pri svojem delu sami sprejemali odločitve (ko so bili psi ljudstva Samojedov), so še danes precej svojeglavi. Ta samostojnost je del stoletne selekcije, rezultat pa je kompleksen karakter, ki ni popolnoma podrejen človeku. Samojed dela z nami, ne za nas. Zasije, ko je naš »sodelavec«, ne sluga.
Nekateri psi imajo močan lovski nagon, zato je pomembno, da jih že v zgodnjem obdobju naučimo odpoklica, da se izognemo morebitnim težavam z lovci. Do tujcev so prijazni, vendar ne vsiljivi. Hitro prepoznajo, kdo jim je naklonjen, in se tem ljudem z veseljem približajo, medtem ko tiste, ki ne marajo psov, pustijo pri miru.
Pasma je zelo »zgovoren« pes, ki z laježem, nosom ali taco opozori na svoje zadovoljstvo ali neodobravanje. Velikokrat bomo našli njegov nos pod svojo roko ali na naši nogi, če se bo počutil, da ni slišan. Zelo pametno uporabljajo svoje tace za odpiranje vrat ali da predmete potegnejo bližje k sebi.
Ujemanje pasme z otroki in drugimi živalmi
Samojedi so odlični družinski psi. Pasma je bila vzrejena za družbo, zato so najbolj veseli v krogu družine, tudi če to pomeni, da samo počivajo v naši bližini. Radi se crkljajo in pokažejo ljubezen v obliki poljubčkov in stiskanja. Zaradi igrive, prijazne, ubogljive narave se razumejo z otroki vseh starosti. Ker imajo ljubeč in zvest temperament, se bodo na otroke navezali.
Čez dan imajo izbruhe energije in igrivosti, kar je lahko odlična priložnost, da otroci tečejo z njimi in se igrajo zabavno igro prinašanja igrač ali skrivalnic. Odprti so do spoznavanja novih ljudi in živali, zato bodo z veseljem sprejeli tudi nečloveške družinske člane. So pa samojedi znani po močnem pastirskem instinktu, zato lahko poskušajo v gospodinjstvu »voditi« majhne otroke ali druge hišne ljubljenčke.

Nega dlake: Pravilna nega goste in bele dlake samojeda
Imajo gosto dvojno belo dlako: mehko volneno podlanko in bolj grob, dolg zunanji kožuh.
Podlanka
Podlanka je kratka, tanka in puhasta. Pomaga uravnavati telesno temperaturo. Ima neverjetno sposobnost, da pozimi greje, poleti pa hladi. Podlanka je razlog, da jim dlaka tako močno izpada. Vsako pomlad samojedi obnovijo svoj kožušček, kar pomeni da jim v nekaj tednih izpade vsa zimska podlanka in začne rasti popolnoma nova, poletna podlanka. Ta je zasnovana tako, da poleti hladi (pomaga oddajati toploto), ravno obratno pa se zgodi v jesenskih mesecih, ko izgubijo poletni plašček in si nadenejo zimskega, ki greje (pomaga zadržati toploto).
Zunanji kožuh
Zunanja dlaka je pri samojedu daljša in bolj groba. Namenjena je zaščiti pred vremenskimi vplivi, saj je nekoliko vodoodporna in varuje pred soncem. Preprečuje tudi, da bi insekti dosegli kožo. Zunanji kožuh izpada čez celo leto in ga je potrebno redno krtačiti, da se ne ustvarijo »cofi«.
Nega vključuje redno krtačenje. Poleti in pozimi 1-3-krat na teden, v obdobju menjave dlake pa bolj pogosto, tudi vsak dan. Pri krtačenju samojedov pozabimo na nežne, majhne krtačke, ki smo jih videli v trgovini in se raje oborožimo z glavniki z dolgimi ščetinami za izčesavanje goste podlanke.
Ali lahko obrijem samojeda?
Tega nikakor ne priporočamo. Dlako se lahko postriže za največ ¼ do ½ njene dolžine. Zakaj?
- Z odstranitvijo podlanke, ki ščiti samojede tako pred mrazom kot tudi pred vročino, posežemo v sposobnost uravnavanja telesne temperature. Brez celotnega kožuha se zlahka pregrejejo ali jih zebe.
- Zaradi posebne narave dlake samojedov lahko prekratko striženje povzroči, da je podlanka enako dolga ali daljša od zunanje dlake. Kožuh po britju morda ne bo pravilno zrasel nazaj, saj podlanka raste hitreje kot zunanja dlaka. To je čisto genetsko, saj mora pes dvakrat na leto odvreči cel kup podlanke, ki nato na hitro zraste nazaj. Če samojeda kratko pristrižemo ali obrijemo, bo podlanka hitro zrastla nazaj in prehitela zunanjo dlako, pri čemer zunanja dlaka ne bo imela dovolj časa, da bi zrasla nazaj pravilno. To postane težava, saj zunanja dlaka ne more opravljati svoje naloge zaščite psa pred vremenskimi vplivi.
Zdravje in pogoste bolezni: 5 najpogostejših zdravstvenih težav samojedov
Uveodermatološki sindrom (UDS)
Pogosta zdravstvena težava samojedov je uveodermatološki sindrom (UDS), ki ga prepoznamo po vnetju oči, depigmentaciji kože in beljenju dlake. Sčasoma lahko privede do slepote. Psi potrebujejo doživljenjsko zdravljenje.
Druge težave z očmi
Poleg UDS so samojedi nagnjeni k različnim težavam z očmi, kot so displazija mrežnice, progresivna atrofija mrežnice, siva mrena in distihiaza (trepalnice, ki rastejo na napačnem robu, torej v oko namesto stran od očesa).
Displazija kolkov in kolen
Displazija kolkov bolezen, pri kateri se kolčni sklepi mladiča ne razvijajo normalno. Medenični sklep se nepravilno giblje. To povzroči nenormalne obremenitve v sklepu, kar vodi do vnetja in degeneracije sklepnih tkiv. Na koncu se v sklepih razvije trajni osteoartritis. Te spremembe povzročajo hude bolečine, ki se lahko kažejo na različne načine, kot so ohromelost, nepravilna hoja, togost, odpor do vstajanja in težave pri teku ter igri.
Displazija komolcev je bolezen, ki prizadene hrustanec komolca. V enem delu komolčnega sklepa hrustanec postane nenormalno odebeljen in nagnjen k temu, da se odlušči, kar povzroči osteoartritis.
Diabetes mellitus
Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je bolezen, pri kateri telo ne more uravnavati ravni sladkorja v krvi. Samojedi srednjih let pogosto zbolijo za sladkorno boleznijo. Klasični znaki bolezni so prekomerno uriniranje, prekomerna žeja, pretiran apetit, izguba telesne teže, utrujenost. Pri psih se sladkorna bolezen pogosto diagnosticira, ko lastnik opazi, da je pes nenadoma oslepel. To je posledica hitrega razvoja sive mrene, ki se lahko pojavi pri diabetičnih psih.
Sladkorne bolezni ni mogoče pozdraviti, vendar psi s sladkorno boleznijo živijo normalno življenje, če jih ustrezno zdravimo.
Za zagotavljanje splošnega zdravja psa so potrebni redni pregledi in veterinarska oskrba, še posebej če ima vaš kuža kakšne dedne bolezni ali nepoznano preteklost.
Uravnotežena prehrana za samojeda
Pomembno je, da samojeda hranimo z visokokakovostno in naravno hrano, ki ustreza njegovim prehranskim potrebam. Najboljša hrana za samojeda je odvisna od starosti, teže, stopnje aktivnosti in morebitnih zdravstvenih težav posameznega psa. Na splošno je priporočljivo, da hranimo s hrano, ki vsebuje veliko živalskih beljakovin in maščob ter malo ogljikovih hidratov. Pomembno je, da se izogibamo hranjenju s hrano slabe kakovosti, ki ne izpolnjuje prehranskih potreb psa.
Za pasmo priporočamo Canis Plus govedino z višjim deležem maščob ali Canis Plus Sport z višjim deležem maščob in beljakovin v kolikor je vaš pes zelo aktiven. V primeru zmerne telesne aktivnosti pa so primerni vsi okusi Naturavetal hladno stiskane hrane, ki jo lahko kombinirate tudi z mokro hrano.
Ker imajo samojedi pogoste težave z displazijo kolkov ali komolcev. Priporočamo dodatek glukozamina k prehrani in dodatek kakovostnega olja za vir omega-3 maščobnih kislin. Za preventivo je odličen vir glukozamina naša Canis Extra zelenoustna školjka kot vir zdravih maščob pa priporočamo Canis Extra 3-6-9 BARF olje.
Zaradi pogostih tažav z očmi bolj pogosto in temeljito poskrbite za osnovno nego oči. Odličen izdelek za splošno nego so Canis Extra kapljice, sestavljene iz izotonične fiziološke raztopine, smetlike in rožne vode.
Socializacija, vzgoja in učenje
Za socializacijo in šolanje pasme je potreben čas in nekaj potrpljenja. Samojedi so zelo inteligentni, vendar radi počnejo stvari po svoje, zato so postali znani po tem, da so trmasti. Lastniki lahko njihovo muhavost razumejo kot neposlušnost, vendar to običajno ni res. Samojed razmisli o tem ali bo ugodil naši zahtevi. Vzame si čas za razmislek ali je dejanje potrebno, zakaj in na kakšen način naj bi ga izvedel.
Ugotoviti moramo, kateri zunanji dejavniki zmotijo koncentracijo psa in za kakšno nagrado so pripravljeni narediti največ. Je to igra, pozornost lastnika, hrana ali priboljšek? Z učenjem poslušnosti je treba začeti, ko so mladiči stari sedem do osem tednov. Uveljaviti se moramo kot »alfa«. Na tak način nas bo samojed spoštoval in bo sledil našim poveljem.
Pasma svojo inteligenco največkrat uporablja sebi v prid. Lahko se zgodi, da postane celo pametnejši od nas in nas spretno manipulira. Da bi to preprečili, je pomembno, da smo dosledni in vztrajni, tudi če to pomeni, da čakamo pol ure, da pes pride k nam.
Izzivi pri vzgoji samojedov so predvsem preprečevanje kopanja lukenj (to imajo namreč v krvi, saj so si v Sibiriji skopali luknje v sneg, ki so jih zaščitile pred mrzlim vetrom), skakanja na ljudi, lajanja in vlečenja na povodcu (samojedi so včasih vlekli sani, ali je potrebno še kakšno drugačno pojasnilo?).
Pogoji bivanja: Najbolj primerno okolje za bivanje samojeda
Ker so samojedi miroljubni, so dobrodošli skoraj povsod. Najbolje je, da živijo v hiši z ograjenim vrtom, kjer lahko sproščeno tekajo in se igrajo, vendar se dobro prilagodijo tudi na življenje v bloku. Pravzaprav je za samojeda bolj od vrta pomembno, da je v družbi svojih ljudi in da ni sam. Samojedi, ki bodo privezani na dvorišču bodo osamljeni in neposlušni. Najbolj srečni so, ko živijo v hiši, kjer lahko opazujejo svojo družino, na primer pri kuhanju, gledanju televizije, branju itd.
Samojed pa potrebuje kar nekaj prilagoditev na slovensko podnebje, saj je to pasma prilagojena na nizke temperature. V poletnih mesecih tako poskrbite, da ne bo predolgo aktiven na soncu, prav tako zanj priskrbite kakšne hladilne blazine, bazen ali hladilni jopič. V hladnih zimskeh dneh pa je to pasma s katero lahko več ur uživate na snegu.
Aktivnost in potrebna količina gibanja
Samojed je zelo energična pasma, ki potrebuje redno gibanje. So zelo vsestranski psi – lahko jih učimo poslušnosti, trikov ali se celo ukvarjamo s plesom (freestyle, dogdancing). Prav tako lahko delamo na ruševinah ali tekmujemo v agilityju, premagujemo ovire, mečemo frizbi, za rekreacijo hodimo na dolge sprehode, tečemo, kolesarimo, rolamo, tečemo na smučeh, se vzpenjamo v hribe in planine, gremo na izlete, plavamo v jezerih, rekah in morju.
Lahko so ovčarski psi, zaradi prijaznega značaja in potrpežljivosti pa so prav tako primerni za vlogo terapevtskega psa. Če samojeda ne zaposlimo, mu lahko hitro postane dolgčas, kar lahko vodi v kopanje lukenj po vrtu, prekomerno lajanje in uničevanje pohištva.
Pri izbiri aktivnosti bodimo pozorni na telesno pripravljenost psa. Pri samojedih je dobro biti pozoren tudi na zunanjo temperaturo. Zaradi gostega kožuha se v vročih poletnih mesecih aktivnosti udeležimo bolj v jutranjih ali večernih urah.
Najboljša izbira za pasmo so dolgi sprehodi, različne igre na prostem, ki vključujejo vlečenje prav tako pa je zanje zelo zabavno vlečenje sani.

Vzreja, cena, nakup in posvojitev
Samojed je pasma, ki v zadnjih letih raste v popularnosti. Cena se običajno giblje med 800 in 1400 €, lahko pa odštejemo tudi veliko več (zlasti za mladiče iz izbranih krvnih linij). Tako kot pri ostalih pasmah je cena odvisna od številnih dejavnikov in nima zgornje meje.
Vedno se za nakup psa odločimo pri odgovornem rejcu (vzreditelju), ki mu zaupamo. Z njim smo v kontaktu že veliko prej, preden se odločimo za nakup mladiča. Odgovoren rejec bo najboljše poskrbel za mladiče, poskrbel za vse ustrezne preglede in cepljenja, prav tako bo mladiču zagotovil kakovostno hrano in nego.
Zelo redko se zgodi, da bi samojeda lahko posvojili. V primeru, da ste za psa drugi lastnik lahko pričakujete nekaj težav, saj se pasma izjemno naveže na svojega lastnika in bo potreboval nekaj časa, da se naveže na novega.
Zgodovina pasme
Samojedi izvirajo iz Sibirije (kar glede na debelino njihovega kožuha sploh ni presenečenje). Njihovo ime izvira iz imena nomadskega ljudstva Samojedov v Sibiriji, ki so se stoletja zanašali na to pasmo za lov, pašo severnih jelenov in vleko sani (vpregli so jih le, ko so bile razmere tako zahtevne, da jeleni sami niso mogli vleči tovora). Pleme je te pse imelo za družinske člane, zato so samojedi družabni in globoko zvesti psi, ki radi preživljajo čas s svojo družno.
Samojedi so nastali pred večino sodobnih pasem, zato so ena najstarejših pasem psov. Iz Sibirije so jih konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja pripeljali, da so vlekli sani na ekspedicijah v Arktiko in na Antarktiko. Izjemna delovna etika in neverjetno prijazna narava teh psov sta pripomogli, da so avanturisti ugotovili, da so samojedi odlični spremljevalci ljudi.
Veliko predstavnikov iz Velike Britanije in Združenih držav Amerike je potomcev linij, ki so vlekle sani prav na teh prvih ekspedicijah. Aleksandra Danska, ki je po smrti kraljice Viktorije leta 1901 postala kraljica Velike Britanje, je oboževala to pasmo. Sicer pa je bil prvi samojed, po imenu Moustan, ki so ga priznali pri American Kennal Club leta 1906, iz Rusije.
Manj znana dejstva in zanimivosti o pasmi
- Samojedi se »smejejo« z razlogom
Ikoničen »samojedski nasmeh« ima pravzaprav zelo praktičen izvor: samojedi se ne smehljajo zato, ker nam želijo ugajati, temveč zaradi evolucije. Obrnjeni kotički ustnic preprečujejo, da bi se psi pretirano slinili, zaradi česar se jim v mrzlih temperaturah Sibirije na robovih gobčka ne tvorijo ledene sveče.
- Z dlako lahko pletemo
Kožuh samojedov se včasih uporablja kot alternativa volni pri pletenju, saj mnogi pravijo, da ima podobno teksturo kot volna angora. Njihovo krzno se včasih plete za izdelavo umetnih muh za ribarjenje.
- Samojedi ne smrdijo
Zaradi svoje edinstvene dvojne dlake samojedi nimajo veliko prhljaja. Majhna količina prhljaja pa pomeni, da nimajo tradicionalnega pasjega vonja.
- Vloga samojeda pri raziskovanju Arktike
Evropski polarni raziskovalci so te pse odkrili konec 19. stoletja. Vključili so jih v ekspedicijske skupine v Arktiko in Antarktiko ter nekaj psov pripeljali domov, večinoma v Anglijo. Leta 1889 je britanski zoolog Ernest Kilburn-Scott preživel več mesecev med ljudstvom Samojedov. Domov je pripeljal mladiča samojeda in nato uvozil še nekaj drugih psov. Prav on je pasmi dal ime. Samojed je postal priljubljen med britansko aristokracijo, preden se je razširil po vsem svetu. Prvi pasemski standard je bil napisan v Angliji leta 1909.