Česen je rastlina iz rodu Allium, kamor sodijo tudi čebula, por in drobnjak. V človeški prehrani je cenjen zaradi značilnega okusa in različnih bioaktivnih spojin, pri psih pa je tema precej bolj zapletena. V tem članku bomo pogledali, kaj česen vsebuje, ali ga pes sploh lahko je, kakšne koristi mu nekateri pripisujejo, kdaj lahko postane nevaren, kako je z odmerki, občutljivostjo posameznih psov in morebitnimi interakcijami z zdravili.
Glavno sporočilo je preprosto: česen je lahko koristen za psa kot tudi strupen za psa, količina česna je tista, ki odloča.
Česen za psa: Opis in sestava česna
Pomembno je tudi vedeti, da oblika česna vpliva na tveganje. Težave so običajno opisane po zaužitju dehidriranega, granuliranega in drugih koncentriranih oblik česna. Posebej previden je treba biti pri česnu v prahu, ker je bolj koncentriran kot svež česen.
Česen (Allium sativum) vsebuje številne bioaktivne snovi, med katerimi so najpomembnejše predvsem žveplove oziroma organosulfurne spojine. Med najbolj znanimi so aliin, alicin, tiosulfinati in dialilsulfidi. Prav te spojine so zaslužne za značilen vonj česna in za večino njegovih znanih učinkov. Veterinarski viri navajajo, da lahko pri psih spojine iz skupine alliumov poškodujejo rdeče krvničke in povzročijo oksidativne spremembe, ki vodijo v hemolitično anemijo.
Ko česen narežemo, stisnemo ali zdrobimo, se iz spojine aliin začne tvoriti alicin (rumena tekočina), ki velja za eno najbolj prepoznavnih aktivnih snovi v česnu. Poleg žveplovih spojin česen vsebuje tudi antioksidante, flavonoide, encime, aminokisline in manjše količine vitaminov ter mineralov, kot so vitamin C, vitamin B6, mangan, selen, kalij, kalcij in fosfor. Vsebuje tudi tudi fruktanov (inulin in oligofruktoza).
Pri psih so najpomembnejše prav žveplove spojine, saj so povezane tako z morebitnimi koristnimi učinki kot tudi z možnostjo draženja prebavil in toksičnega vpliva na rdeče krvničke ob preveliki koncentraciji.
Ali pes lahko jé česen?
Da, pes lahko jé česen, vendar v varnih količinah, če gre za surov/kuhan česen ali preverjenih pripravkih s česnom, ki so namenjeni psom. Na spletu boste našli ogromno literature z nasprotujočimi podatki, prav tako so določeni veterinarji zagovorniki česna, drugi pa ga raje odsvetujejo.
Veterinarski toksikološki viri so zaradi določene študije česen uvrstili med živila, ki so za pse lahko strupena, ker lahko poškodujejo rdeče krvničke in povzročijo prebavne težave ter anemijo. Študija je bila sicer kasneje ponovljena z dugačnimi količinami česna in z daljšim obdobjem jemanja. Ugotovili so, da česen v varnih količinah psom ne povzroča težav, ampak negativen prizvok česnu še vedno ostaja. Nekateri zagovorniki naravne prehrane omenjajo majhne količine česna kot podporo organizmu. Narejenih je bilo kar nekaj študij glede česna, ki so potrdile, da je česen strupen, saj povzroča oksidativni stres rdečih krvničk, vendar so bile v študijah uporabljene zelo velike koncentracije česna. Druge študije pa so dokazale številne pozitivne učinke česna na organizem psa.
Vsekakor česen ni esencialno (življenjsko pomembno živilo za psa), tako da ni popolnoma nič narobe, če ga v prehrano psa ne dodajate. Ima pa česen številne pozitivne vplive, ki smo jih zapisali spodaj v članku, ki bi jih bilo škoda izpustiti.
Koristi česna za psa
Česnu se pogosto pripisujejo antioksidativni, protivnetni, protimikrobni in antitrombotični učinki. Tudi v veterinarski literaturi obstajajo raziskave, ki so preučevale starani ekstrakt česna pri psih, na primer kot podporo pri gingivitisu, in pokazale določene pozitivne učinke.
Pri česnu je vedno potrebna previdnost, da ostanemo v zdravih količinah. Dodatek prehranskega dodatka iz česna ni koristen za vsakega psa in, da ga dodajamo v hrano za rešitev vseh težav. Zato česna ne bi predstavljali kot splošno “zdravilo za psa”, ampak kvečjemu kot prehranski dodatek s številnimi pozitivnimi lastnostmi, v kolikor je dodajan v ustreznih količinah.
Najpogosteje se česen dodaja v prehrano psa zaradi naslednjih lastnosti:
- Pomoč pri razstrupljanju organizma (antioksidativno delovanje)
- Antimikotik (lahko deluje proti mikrobom)
- Naravni antiparazitik (česen ustvarja takšno okolje in vonj, ki se ga notranji in zunanji zajedavci izogibajo)
- Ima dober vpliv na imunski sistem
- Lahko pomaga pri zniževanju holesterola
- Lako zniža nivo glukoze v krvi
- Kardiovaskularna podpora in podpora srcu
- Lahko podpira delovanje jeter, saj česen razgrajuje odpadke, preden pridejo v krvni obtok
Ali je česen lahko strupen za psa – Negativni vplivi česna za psa?
Da, česen je lahko strupen za psa, če ga dodajamo v prevelikih količinah ali pri občutljivejših psih. Glavna težava je poškodba rdečih krvničk, kar lahko vodi v Heinzovsko anemijo oziroma hemolizo. Poleg tega česen pogosto povzroča tudi prebavne težave, kot so slinjenje, slabost, bolečina v trebuhu, bruhanje in driska, če ga dodamo v prevelikih količinah.
Znaki se ne pokažejo vedno takoj. Določena literatura navaja, da se spremembe na rdečih krvničkah lahko razvijejo že v prvem dnevu, klinični znaki anemije pa se lahko pojavijo šele čez nekaj dni. Med opozorilnimi znaki so letargija, blede dlesni, pospešen srčni utrip, pospešeno dihanje, slabost, šibkost, manjša vzdržljivost in kolaps.
Prav tako lahko fruktani, ki jih česen vsebuje, povzročijo prebavne motnje pri psih, ki imajo sindrom puščajočega črevesja, vnetno črevesno bolezen (IBD) ali sindrom razdražljivega črevesja (IBS). Neprebavljeni fruktani lahko fermentirajo v tankem črevesu, povzročijo napenjanje, pline in zaprtje. Česen v varnih količinah in v varnem pripravku dajemu psom z urejenim prebavnim sistemom. Pri psih s pogostimi prebavnimi težavami pa je potrebna večja previdnost ali pa se česnu izognemo.
Kakšna količina česna je varna za psa?
To je najbolj občutljiv del teme. Univerzalne “varne količine” za vse pse ni mogoče pošteno podati, ker je tveganje odvisno od velikosti psa, njegove občutljivosti, oblike česna, pogostosti dajanja in splošnega zdravstvenega stanja. Osebno najbolj zanesljiva študija se mi zdi študija objavljena na PubMed, kjer so testirali staran izvleček česna (AGE) in ugotovili, da dolgotrajno peroralno dajanje staranega izvlečka česna (AGE) v odmerku 90 mg/kg/dan, in sicer 12 tednov, pri psih ni pokazalo nobenih škodljivih učinkov. Prav tako so rezultati pokazali, da lahko AGE ob uporabi ustreznega odmerka varno prispeva k zdravju psov.
Celotno študijo najdete tukaj.
Varni odmerki surovega česna za pse
Številni veterinarji in avtorji literautre sledijo priporočilom za odmerjanje iz knjige Juliette de Bairacli Levy: The Complete Herbal Book for the Dog. Priporoča:
- psi od 4,5 – 6,8 kg – ½ stroka
- psi od 9 – 18 kg – 1 strok
- psi od 20 – 31,8 kg – 2 stroka
- psi od 34 – 40,8 kg – 2½ stroka
- psi od 45 kg in več – 3 stroki
Poročilo, ki ga je leta 2008 objavil National Research Council, je pri podatkih o odmerjanju bolj previdno. Čeprav odbor, ki je pripravil poročilo, ni mogel določiti zgornje varne meje vnosa česna za pse, mačke in konje, je lahko »na podlagi razpoložljivih raziskav priporočil razpon sprejemljivih vnosov glede na zgodovinsko varne vnose (HSI) in ocenjene domnevno varne vnose (PSI)«.
Na podlagi stroka, težkega 3 g, je PSI za psa, težkega 23 kg priporočil varno količino česna, ki znaša 1,2 g, kar ustreza približno ½ stroka na dan. Upoštevajte, da se stroki česna med seboj zelo razlikujejo po velikosti, saj lahko en strok tehta od 3 g do 7 g. Tako kot pri drugih zeliščih je tudi pri česnu dobro vsakih nekaj mesecev za en teden prekiniti dodajanje česna.
Vir: https://ivcjournal.com/garlic/
Ali so določene pasme bolj občutljive, ali starost, spol, življenjski slog vplivajo na količino zaužitega česna?
Da, nekatere živali so bolj občutljive. Toksikološki viri posebej omenjajo japonske pasme psov, kot so akita, shiba inu in tosa inu, pri katerih je občutljivost na alliume lahko večja. Tudi mačke so na te spojine še bolj občutljive kot psi.
Pri posameznem psu lahko tveganje povečajo tudi mladost ali visoka starost, anemija, splošno slabše zdravstveno stanje, bolezen jeter, bolezni prebavil, okrevanje po operaciji ali jemanje zdravil. To je previdnostni sklep iz veterinarske toksikologije in splošne klinične prakse: bolj ranljiv pes bo slabše prenašal tudi snovi, ki pri zdravem odraslem psu morda ne povzročijo takojšnjih težav.
V kakšni obliki psu ponuditi česen?
Česen lahko psu ponudimo surov, kuhan ali kot del prehranskega dodatka, kjer je česen že predelan. Znotraj svežega česna je encim alinaza, ki se aktivira, ko česen mehansko poškodujete npr. strete ali narežete česen. Ko česen mehansko poškodujemo, alinaza reagira z aminokislino alinom in tvori alicina. Alicin je spojina, ki ima številne pozitivne lastnosti ( antibiotične, antivirusne in antioksidativne ) in je odgovorna za značilen vonj in okus česna. Psu lahko ponudimo tudi rahlo pokuhan česen, ampak so alicin in druge koristne spojine v česnu precej nestabilne in občutljive na toplotno obdelavo.
Obstaja pa tudi veliko prehranskih dodatkov s česnom, kot je pasji česen, česnove tablete, kjer je doziranje že navedeno na izdelku za določeno težo psa. Mi imamo v ponudbi izdelek Canis Extra Aktiv, ki poleg česna, vsebuje še drugo posušeno zelenjavo, posušene alge in zelišča. Izdelek priporočamo za splošno krepitev imunskega sistema in podporo metabolizmu.
Interakcije česna z zdravili
Pri česnu so pomembne predvsem možne interakcije, povezane z vplivom na strjevanje krvi oziroma trombocite. Česen lahko ima antitrombotične oziroma antiagregacijske učinke, zato je potrebna previdnost pri psih, ki prejemajo zdravila za redčenje krvi ali zdravila, ki povečujejo tveganje za krvavitve.
To je posebej pomembno pri psih, ki jemljejo aspirin, klopidogrel, antikoagulante, pa tudi pred operacijami ali ob motnjah strjevanja krvi. V takih primerih česna ne bi smeli dodajati brez izrecnega dovoljenja veterinarja. Pri psih, ki že imajo anemijo ali sum na poškodbo rdečih krvničk, je previdnost še toliko bolj smiselna.
Prav tako ni smiselno dodajanje česna, če pes jemlje zdravila za srce, zdravila, ki zavirajo imunski sistem, inzulin ali antacide.
Kaj pa čebula?
Česen spada v družino lukovk (Aliaceae), kamor spada tudi čebula, por in drobnjak. Družina lukovk je izjemno razširjena po svetu, vseh predstavnikom pa je skupno, da proizvajajo kemične sestavine, ki jim dajejo značilen vonj in okus po čebuli in česnu. Vse naštete rastline iz družine likovk niso primerne za psa, saj vsebujejo določene spojine, ki pa so lahko strupene.
Čebula npr. vsebuje veliko večje koncentracije organskih žveplovih snovi kot česen. Prevelike količine teh snovi lahko povzročijo specifično anemijo (kot posledica hemolize) pri psih. čebula torej nikakor ni primerno živilo za psa.
