Ali pes lahko je gobe?
Gobe so prava poslastica naših gozdov, večina med njimi je ob pravilni pripravi užitnih. Pa velja to tudi za pse? Ali pes lahko je gobe? Če vaš pes na sprehodu najde surovo divjo gobo in jo želi pojesti, je odgovor jasen: ne. Čeprav večina gob ni strupenih, lahko nekatere strupene vrste predstavljajo smrtno nevarnost. Pogosto je težko razlikovati med strupenimi in nestrupenimi gobami, zato je pomembno, da se izogibate tveganju.
Če pes poje gobo, za katero niste povsem prepričani, da je varna, nemudoma pokličite veterinarja. Prav tako je velika razlika, če pes poje toplotno obdelano gobo ali, če je goba surova. Kaj pa gojene užitne gobe? Gojene gobe iz trgovine in nabrane užitne gobe, ki so varne za človeško prehrano, lahko v zmernih količinah ponudite tudi psu. Pomembno je, da so te gobe vedno toplotno obdelane – kuhane ali pečene. S toplotno obdelavo se razgradi težko prebavljiv hitin v celičnih stenah gob in sprostijo se hranila, ki so koristna za psa: antioksidanti, topne vlaknine ter širok spekter vitaminov in mineralov.
Kaj je goba?
Gobe so raznovrstna skupina organizmov, velike vse od nekaj milimetrov pa do več kot 10 centimetrov. Rastejo skozi celo leto, največ pa jih je poleti in jeseni, saj je takrat ravno dovolj toplo in vlažno. Hrane si ne proizvajajo same, temveč jo črpajo iz okolja – rastejo bodisi na tleh, bodisi na drevesih ali drugih substratih. Tako jih razdelimo na gniloživke, zajedalke in gobe, ki živijo v sožitju z drevesom. Razlikujejo se glede na obliko, barvo, velikost ter uporabnost.
Med njimi najdemo užitne in strupene vrste, zato je zelo pomembno, da se pred nabiranjem in uživanjem gob poučimo o prepoznavnosti vsake vrste. Večina gob, ki je užitna za ljudi, je užitna tudi za pse, seveda pa je pomembno opozoriti, da imajo psi drugačen prebavni sistem kot ljudje, zato se lahko nekatere gobe v njihovem organizmu obnašajo drugače.
Pri ocenjevanju strupenosti gob je pomembno razumeti, da ni nujno, da je le en del gobe strupen. Največkrat je strupen klobuk ali drugi deli, ki vsebujejo spore, včasih pa so lahko strupeni vsi njeni deli.
Ali pes lahko je gobe? Užitne in neužitne gobe
Gobe v prehrani psov: Užitne gobe
Slovenija je dom velikemu številu slastnih in užitnih gob:
- Jesenski goban ali jurček
- Poletni goban
- Lisičke
- Travniški kukmak
- Okrasni dežnik ali marela
- Užitna sirovka
- Modrikasta golobica
- Mavrah
Neužitne gobe
V naših gozdovih pa najdemo tudi precej neužitnih in pogojno užitnih gob, katerim se je smiselno izogibati v prehrani psov:
- Mušnice (zelena, pomladanska, koničasta)
- Vražji goban
- Karbolni kumak
- Koprenar (nedišeči, sijajni)
- Livka (vrtnarska, pobeljena, listna, kolobarčasta)
- Ameriška stožka
- Koprenarka (prelestna, poljska, najlepša)
- Kumčica (mokrotna, obrobljena, spolzka, vrtnarska)
- Dežniček (mesnorjavi, rjavolistasti, pogubni, varljivi, rožnati)
- Pomladanski hrček
- Kolobarna ščitoglavka
V kolikor nas zanima seznam vseh strupenih gob, ga najdemo na gobarskih spletnih straneh. Opremljen je tudi s slikami. Navedli smo zgolj nekaj bolj poznanih užitnih in neužitnih gob.
Gobe v prehrani psov: Katere gobe lahko pes pogojno uživa
Načeloma velja, da so gobe, ki so užitne za nas, užitne tudi za psa. Gobe, kupljene v trgovini za psa niso strupene, mu pa tudi ne prinašajo veliko koristi. To so na primer šampinjoni, lisičke, jurčki, ostrižne gobe, šitake, portobello gobe … Sicer vsebujejo vitamine, minerale in druga hranila, kot so vlaknine, beljakovine, železo, magnezij ter vitamini A, B, C in E. Kljub temu pa gobe psom ne zagotavljajo toliko hranilne koristi kot ljudem. Hranjenje psa z gobami nima nobene prave vrednosti. Obstajajo veliko bolj hranljive oblike hrane in priboljškov, ki so za pse bolj primerni, kot gobe iz trgovine.
Zakaj pes zaužije gobe
Pes sam od sebe po navadi ne bo pojedel gobe zato ker je slastna. Običajno psi niso tako obsedeni z gobami kot z drugo našo hrano, tako da je zelo mala verjetnost, da bi vam šes ukradel gobe iz pulta. Lahko pa se zgodi, da psi gobe zaužijejo zaradi naslednjih razlogov:
Radovednost: Psi so naravno radovedni in med sprehodom ali na dvorišču ves čas raziskujejo okolico. Če naletijo na gobo, jo lahko povohajo, za nameček pa se odločijo, da jo še malo poskusijo. Velikokrat to naredijo mladiči, ki še spoznavajo okolico ali zelo radovedni psi.
Pobiranje hrane: Nekateri psi imajo naravni instinkt za pobiranje hrane. Na sprehodu po travniku ali gozdu se zato lotijo gob. Sem pa sodijo tudi gobe, ki jih pripravljamo ali imamo za kosilo – ko kuža vidi, kako slastno kosilo se kuha, nam pa pade na tla en del gobe, se jo hitro lotijo.
Igra: Na sprehodu v naravi psu brcamo gobo, on pa jo lovi po tleh in nosi nazaj k nam – ob tem jo lahko zaužije celo ali enega od njenih delov. Brcanje gob (tudi če nimamo psa) je izjemno slabo vedenje in tega ne delamo nikoli. Izognemo pa se tudi metanju žogice/frizbija psu v gozdu, saj obastaja verjetnost, da bi ob pobiranju žogice zaužil tudi kakšno gobo.
Zamenjava identitete: Kuža lahko gobo zaužije čisto pomotoma. Ko smo na sprehodu in kosmatinčku mečemo priboljške na tla, da jih ta izvoha, lahko s priboljškom s tal pomotoma zaužije še gobo.
Znaki zastrupitve z gobami
Simptomi zastrupitve z gobami so odvisni od vrste gobe. Različne gobe vsebujejo različne toksine, ki seveda različno vplivajo na psa. Nekateri toksini povzročijo poškodbo jeter ali ledvic, drugi vplivajo na centralni živčni sistem ali prebavila. Predvsem opazujmo, če se pri kužku pojavijo naslednji znake:
- Slinjenje
- Bruhanje
- Driska
- Bolečine v trebuhu
V bolj resnih primerih nastopi tudi:
- Utrujenost
- Epileptični napadi
- Odpoved ledvic
- Zlatenica
- Koma
Kaj narediti ob sumu, da je pes pojedel gobo?
Če opazimo, da je pes pojedel divjo gobo, ga odpeljimo k veterinarju. Če lahko, vzemimo vzorček gobe in jo prinesimo s seboj, da bo veterinar vedel, s čim ima opravka. Če je kuža požrl celotno gobo, veterinarju čim bolj opišimo njen videz in okolico. Če je bila goba zaužita pred kratkim, lahko veterinar prisili psa k bruhanju. V nasprotnem primeru bo veterinar nudil podporno zdravljenje in zdravila za obvladovanje simptomov, ki jih povzročijo toksini v gobi. V samostojnem prispevku: jesenske nevarnosti v gozdu pa preberi še o drugih prebivalcih gozda, ki so lahko škodljivi psu.
Psu pa ob veterinarski pomoči lahko pomagamo tudi sami, tako da mu zagotovimo varen prostor za okrevanje, kakovostno hrano in dovolj sveže vode za ustrezno hidracijo. Z izdelkom Canis Extra Petflora krepimo črevesno floro, da se dobre črevesne bakterije čimprej rehabilitirajo in, da postane prebava psa ponovno urejena. V primeru, da zdravljenje psa ni potrebno po posvetu z veterinarjem, se lahko vseeno odločite, da boste prebavilo psa na nek način razkužili z našim zelišnim ekstraktom Canis Extra Darmwohl.
Drugi zanimivi prispevki:
About The Author
