Kačji ugriz pri psih je pogost saj je Slovenija zelo bogata z različnimi kačami, naši smrčki (še posebej mladički) pa so izjemno radovedni in željni raziskovanja. V Sloveniji živijo tri vrste strupenih kač, v nadaljevanju bomo opisali vse 3, tako da znate podati opis kaže tudi veterinarju v primeru morebitnega kačjega ugriza. Če je psa ugriznila kača je potrebno hitro postopanje in ustrezna prva pomoč.
Psa je ugriznila kača: Katera?
V Sloveniji živijo tri vrste strupenih kač:
- Modras (Vipera ammodztes)
- Navadni gad (Vipera berus)
- Laški gad (Vipera aspis)
Modras je strupena kača iz družine gadov. Od navadnega gada ga ločimo po značilnem rožičku na nosu in po rdeči barvi na spodnji strani repa. Je svetlo rjave, rdečkasto-rjave ali sive barve, na hrbtu pa ima cikcakast vzorec. Velik je 65 – 90 cm. Rad ima skalna in prosojna področja.
Navadni gad ima ovalno glavo. Na zgornjem delu glave je temna lisa v obliki črke X ali V. Ima značilno navpično zenico, zato njegove oči spominjajo na mačje. Živi na vlažnih in hladnejših območjih od modrasa. Nanj naletimo predvsem v gorah in hladnejših področjih. Najdemo ga na robu močvirij, na planinskih meliščih, barjih, ob planinskih poteh, na jasah itd. Zraste do velikosti 60 – 70 cm. V Sloveniji prebiva predvsem v Julijskih in Kamniško-savinjskih alpah, Karavankah, v Trnovskem gozdu, na Javorniku in na Snežniku.
Laški gad je v Sloveniji redek. Veliko bolj razširjen je v naši sosedi Italiji. Tudi njegov vrh gobčka je rahko privzdignjen, tako kot pri modrasu, vendar ne tvori jasnega rožička. Je svetlo rjave, sive, opečnate, oranžne ali slamnato rumene barve. Pege so na hrbtu spojene. Znani so nekateri črni primerki. Zraste do velikosti 75 cm.
Kako ga prepoznamo? | Vzorec | Velikost | Kje? | |
Modras | Rožiček na nosu, rdeča barva na spodnji strani repa. | Cik – cak vzorec po telesu. | 65 – 90 cm | Skalna in prisojna področja. |
Navadni gad | Navpična zenica – spominja na mačje oči. | Lisa X ali V na glavi. | 60 – 70 cm | Močviria, planinska melišča, barje, jase |
Laški gad | Rahlo privzdignjen vrh gobčka. | Spojene pege na hrbtu. | 75 cm | Pogorje Stola in Berginja. |

Kačji ugriz pri psih: Kdo je žrtev kačjega ugriza?
Kače niso napadalne, vendar ugriznejo, če se počutijo ogrožene. Žrtve pogosto postanejo kužki, ki se igrajo v visoki travi ali raziskujejo grmičevje, gozd, šavje itd. Mladi kužki so precej radovedni in zato pogosto postanejo žrtve kačjih ugrizov. Tudi lovski psi so bolj izpostavljeni naravnem življenskem okolju kač, zato so pogosteje žrtve njihovih ugrizov. Seveda pa so kačjemu ugrizu izpostavljeni tudi lastniki psov, ki smo veliko v naravi.
Kako prepoznati ugriz strupene kače?
Ugrizi strupenih kač so zelo boleči. Vsak od nas najbolje pozna svojega psa in način na katerega izraža bolečino – nekateri psi so zelo stoični in skrivajo svojo bolečino, medtem ko se drugi odzovejo z jokom in »dramo«. Pogosto po ugrizu začnejo bruhati in driskati. V nekaj minutah po ugrizu se pojavi oteklina (lahko pa se pojavi tudi kasneje).
Če smo videli, da je psa ugriznila nestrupena kača, se vseeno obrnimo na veterinarja, saj se tudi ugrizi nestrupenih kač niso nedložni – tudi ti bolijo in se lahko okužijo, če jih ne zdravimo. Kaj pa, če ne poznamo kače, ki je ugriznila psa? Nič hudega. Poznavanje vrste kače, ki je ugriznila vašega psa je vedno prednost v veterinarski ambulanti, vendar ni obveza. Ugrizi večine kač se zdravijo z enakim protistrupom.
Mojega psa je ugrznila kača: Prva pomoč
V primeru, da je psa ugriznila kača, za katero vemo ali mislimo, da je strupena, je izredno pomembno, da nemudoma poiščemo veterinarsko pomoč. Upoštevajmo spodnje napotke:
- Ostanimo mirni
- Če smo kačo videli, si poskušamo zapomniti kako izgleda. To bo pomagalo veterinarju pri zdravljenju psa. Če imamo možnost, slikajmo kačo. Če kače nismo videli ali je pobegnila, preden smo si lahko zapomnili kakašna je bila, je vsekakor ne poskušamo poiskati ali se ji približati. Ohranimo varno razdaljo.
- Psa poskušamo umiriti in ga čim manj premikati.
- Psa nesemo do doma ali avta (če je mogoče). Mirovanje namreč upočasni širjenje strupa po telesu.
- Psa peljemo k veterinarju.
- Ker so piki strupenih kač izredno boleči, si bo kuža morda lajšal bolečine z grizljanjem poškodovanega področja. To preprečimo in po potrebi psu namestimo nagobčnik.
- Ne poskušamo izsestati strupa iz rane ali zavezovati prizatdetega mesta, saj to lahko povzroči še večjo škodo.
Kačji ugriz pri psih: Klinični znaki
Simptomi zastrupitve se običajno pojavijo v nekaj minutah ali urah po ugrizu (najpogosteje v dveh urah), lahko pa se pojavijo tudi kasneje. Zdravstveno stanje psa se lahko v 24 urah močno poslabša, zato je zelo pomembno, da psa takoj po ugrizu pripeljemo v veterinarsko ambulanto.
Resnost simptomov je odvisna od več dejavnikov:
- mesta ugriza: ugrizi v glavo ali telo so resnejši kot ugrizi v tačke,
- starosti psa,
- velikosti psa,
- zdravstvenega stanja psa,
- vrste kače,
- količine strupa, ki ga je kača na mestu ugriza vbrizgala.
Ugrizi kač so boleči in lahko povzročijo resne zaplete, vendar je smrtnost redka. Večina psov si popolnoma opomore. Glede na študije se odstotki smrtnosti gibljejo med 3,5 in 4,6%.
Ali so za katere pasme psov ugrizi kač bolj nevarni? Ne, drži pa dejstvo: manjši kot je pes, večje je tveganje. Bolj so ogroženi mladi, stari in oslabeli psi ter kratkogobčne pasme.
Ugriz strupene kače povzroči različne lokalne in sistemske znake: lokalno se običajno pojavijo oteklina, modrice, krvavitev in bolečina. Oteklina na mestu ugriza se lahko v naslednjih 24 urah opazno poveča in raziširi iz prizadete okončine na telo.
Sistemski znaki se kažejo kot alergijska reakcija, šok, pospešeno dihanje, motnje srčnega utripa in motnje v strjevanju krvi.
Terapija ob ugrizu kače
Na veterinarski kliniki bodo psa hospitalizirali, mu aplicirali protistrup in ga naslendjih 24 ur pozorno spremljali. Čim hitrejša uporaba protistrupa po ugrizu ima najboljši učinek. V primerih, ko je od ugriza minil že več kot en dan, protistrup ne bo več imel učinka na oteklino, morda pa bo deloval na nekatere sistemske znake.
Uporaba protistrupa pa je včasih dvorezen meč: pes lahko po njegovi uporabi zelo hitro okreva, lahko pa njegova uporaba sproži preobčutljivostno reakcijo, saj protistrup vsebuje psu tuje beljekavone. Zato se uporablja le v resnih primerih, ko je življenje psa ogroženo.
Ugriz kače lahko prinese tudi nekatere nepričakovane zaplete, ki se pojavijo kljub uspešni terapiji: bakterijska okužba mesta ugriza, težave z dihanjem zaradi otekanja grla, motnje v strjevanju krvi, ledvična odpoved itd.
Prognoza po ugrizu je odvisna od zgoraj naštetih dejavnikov (mesto ugriza, starost psa, velikosti psa, zdravstvenega stanja psa, vrsta kače, količina strupa), pa tudi od časa, ki je pretekel od ugriza do začetka zdravljenja in od individualne občutljivosti psa na strup. Torej, največ kot lastnik psa lahko naredimo, da čim hitreje peljemo psa do veterinarja.
Kako preventivno poskrbimo, da do ugriza kače ne pride?
Večina kač se poskuša izogniti ljudem in živalim. Našega kužka bodo ugriznile le, ko se jim bo zazdelo, da se morajo braniti – torej ko jih bo kuža povohal ali z gobčkom ali tačko vdrl v njihov »osebni prostor«. Sezona kač je v Sloveniji nekje od marca do oktrobra. Vseeno ne škodi nekaj previdnosti:
- Pozanimajmo se o kačah na vašem domačem sprehajalnem terenu in na področju, na katerega planirate izlet s psom.
- Med sprehodi v hribe psu ne dovolimo, da bi z glavo kukal v luknje, grmovje ali visoko travo.
- Na sprehodu smo glasni, saj se kače navadno izogibajo ljudem.
- Hodimo po uhojenih poteh.
- Psa imamo na povodcu, še posebej, če na sprehod vozimo radovednega mladička ali na sploh psa, ki rad odtava raziskovat naravo.
- Z dvorišča odstranimo votle hlode ali velike kupe listja in suhe trave.
- Kače so aktivnejše v toplem vremenu, po mraku. Takrat smo še posebaj pozorni ali pa poskusimo sprehod opraviti preden pade mrak.
- Psa naučimo, da kačo pusti pri miru.

V sorodnih člankih lahko prebereš tudi o drugih nevarnostih gozda, kot je sprevedni prelec ali močerad. V prispevku jesenske nevarnosti v gozdu pa najdeš še ostale morebitne nevarne obiskovalce gozda.