Brejost psov je obdobje v katerem psica nosi v svojem telesu mladičke. Brejost se začne od trenutka spočetja in traja vse do kotitve. V tem prispevku se bomo fokusirali samo na brejost psice in na kotitev, napisali bomo tudi kakšna mora biti hrana za breje psičke in kako veš, da je psička breja. Kateri so znaki brejosti pri psih in čas brejosti pri psih.
Pojasnili bomo tudi kaj je navidezna brejost pri psih in predvsem kako lahko kot lastnik pomagamo brejim psičkam in jih podpremo pri kotitvi mladičkiv.
Brejost psov: Kaj je brejost?
Brejost psice označuje obdobje, ko je psica »noseča«. Je naravni proces, ki se začne po uspešni paritvi in zaključi po kotitvi mladičev. V času brejosti se v telesu psice odvijajo številne fiziološke spremembe, ki omogočajo, da iz oplojenih jajčec v maternici rastejo in se razvijajo mladički.
Psice so breje 60 – 63 dni, kar je približno dva meseca. Predvidevanje datuma poroda je lahko za lastnike in veterinarje precejšen izziv, saj se datum parjenja ne ujema vedno natančno z datumom spočetja. Prav tako se lahko dolžina brejosti razlikuje glede na pasmo in velikost legla. Med brejostjo je pomembno skrbeti za psico, ji zagotoviti ustrezno prehrano, veterinarsko oskrbo ter pripraviti prostor za kotitev.
Znaki brejosti pri psih
Pasji test nosečnosti žal še ne obstaja, zato se moramo zanašati na druge metoda ugotavljanja brejosti. Najnatančnejši način za ugotavljanje brejosti je diagnostično testiranje pri veterinarju. Le to je lahko sestavljeno iz:
Palpacija
Če poznamo datum parjenja, lahko veterinar okoli 28. do 30. dneva opravi abdominalno palpacijo. V tej fazi brejosti so mladiči v obliki značilnih majhnih kroglic, obdanih s tekočino, ki jih izurjen veterinar zna zatipati na način, da jih ne poškoduje. Kasneje to obliko izgubijo, zato je čas izvajanja testa pomemben.
Ultrazvok
Veterinar opravi ultrazvok med 25. in 35. dnem brejosti s katerim zazna srčni utrip zarodkov.
Hormonski test
Med 25. in 35. dnem brejosti veterinar izmeri raven hormonov v vzorcu krvi psičke in ugotovi ali proizvaja hormon relaksin, ki se proizvaja le med nosečnostjo.
Rentgen
Rentgensko slikanje je najbolje opraviti po 55. dnevu brejosti, saj je okostje mladičkov šele takrat dovolj razvito, da se pokaže na rentgenskem posnetku. Rentgenski posnetek omogoča najbolj natančno štetje števila mladičev.
Kako veš, da je psička breja?
Da sploh začnemo sumiti na brejost pri psici moramo razmisliti o tem, če je prišlo od oploditve s strani samca. Torej, če je bila goneča psička v stiku s samcem in bi med njima lahko prišlo do parjenja. Če si mladičkov želimo gre za načrtovano parjenje in si brejosti želimo. Takrat s pomočjo veterinarja spremljamo brejost in smo pozorni na spodaj naštete znake.
Velikokrat pa pride do neželene brejosti. Če so psice in samci nekastrirani/nesterilizirani in brez nadzora lastnikov lahko hitro pride do paritve in neželene brejosti. Včasih se lastnikom tudi zgodi, da jim psica v času gonitve pobegne ali njene vonjave tako privabijo sosedovega samca, da preskoči ograjo. V takšnih primerih včasih lastniki niti ne vedo, da je prišlo do naskoka, parjenja in brejosti niti ne pričakujejo.
Znaki brejosti, na katere smo lahko pozorni doma, so:
- Bruhanje v prvih dneh brejosti
- Povečanje apetita
- Povečanje telesne teže
- Povečanje velikosti seskov
- Okrogel trebušček
- Utrujenost
- Gnezdenje
- Izkazovanje naklonjenosti
- Povečana razdražljivost
Navidezna brejost pri psih
Navidezna brejost in je nenavaden, vendar dokaj pogost pojav pri psicah. Pojavi se pri psicah približno mesec dni po gonitvi. Medtem ko navidezna brejost ni dejanska brejost, lahko psička kaže simptome, podobne tistim pri breji psici. Med znaki navidezne brejosti so lahko:
- Povečano negovanje: Psica začne negovati igrače, oblačila ali celo druge živali ali ljudi v družini. Ima potrebo po skrbi za mladiče, ki v resnici ne obstajajo.
- Razdražljivost: Psica postane bolj agresivna do drugih živali ali ljudi okoli sebe. Ta agresija je posledica hormonskih sprememb, povezanih z navidezno brejostjo.
- Gnezdenje: psica nabira igrače in jih nosi v svoje gnezdo.
- Otečene mlečne žleze: Mlečne žleze otečejo, nekatere psice pa dobijo celo mleko.
Navidezna brejost običajno mine v nekaj tednih sama od sebe. Čeprav to ni resna zdravstvena težava, je pomembno, da stanje znamo prepoznati. S pravočasnim ukrepanjem lahko pomagamo psički obdobje prebroditi. Hranimo jo z uravnoteženo prehrano in ji nudimo dovolj telesne aktivnosti ter psihološke stimulacije. Da zamnjašamo tveganje za razvoj navidezne brejosti lahko psičko steriliziramo.
Koliko mladičev lahko ima pes?
Običajno se velikost legla giblje od enega do dvanajst mladičev, pri čemer je povprečje pri vseh pasmah približno 5 do 6 mladičev. Vendar pa se glede na podatke AKC (American Kennel Club) pojavljajo opazne razlike med velikostmi legel različnih pasem.
Veliki psi, kot so nemški ovčarji, zlati prinašalci in bernski planšarski psi, imajo običajno večja legla. To ni presenetljivo, saj velike psice zaradi svoje velikosti lahko nosijo več mladičev. Po drugi strani pa majhne pasme, kot so čivave, jorkširski terierji in mopsi, običajno skotijo manjše leglo. To je deloma posledica njihove manjše rasti in omejenega prostora v maternici za razvoj mladičev.
Vendar pa je pomembno vedeti, da so te statistike le smernice in ne absolutna pravila. Obstajajo izjeme v vsaki pasmi, kjer lahko velik pes skoti le nekaj mladičev, medtem ko majhen pes morda preseneti z večjim leglom. Poleg velikosti pasme tudi genetika, starost psice, njeno zdravje in prehrana vplivajo na velikost legla. Guinnessov rekord za največje leglo ima trenutno psica pasme neapeljski mastif, ki je leta 2009 skotila 24 mladičkov – 15 samčkov in 9 samičk.
Sposobnost psice, da ima lahko mladičke, je odvisna od gonitve. Večina psic se goni dvakrat letno, vendar obstajajo tudi pasme, kot so basenji in sibirske pasme, ki se gonijo le enkrat letno. Po drugi strani pa so nemški ovčarji znani po tem, da se gonijo lahko tudi na vsakih 4 do 5 mesecev. Pri manjših pasmah psic opazimo, da se prva gonitev običajno pojavi že med šestim in desetim mesecem starosti. Nasprotno pa se pri večjih pasmah ta pojav zgodi nekoliko kasneje, večinoma po dvanajstem mesecu starosti.
Teoretično lahko psička postane breja vsakič, ko jo parimo v času gonitve. Vendar Kinološka zveza Slovenije predpisuje nekatera pravila za zaščito dobrobiti psic. Psico lahko začnemo pariti šele, ko je stara 20 mesecev. Psica ima lahko v koledarskem letu le eno leglo, med dvema legloma pa mora biti vsaj 290 dni razmaka. Več o gonitvi si lahko preberete v samostjnem prispevku: GONITEV PRI PSICAH.
Zakaj se odločiti za sterilizacijo?
Veterinarji priporočajo sterilizacijo psic, ki niso namenjene za vzrejo, saj s tem preprečimo številne zdravstvene in druge težave – izognemo se neželenemu vedenju, povezanemu z gonitvijo in preprečimo pojav ter prenos bolezni, ki se sicer lahko pojavijo pri nesteriliziranih živalih. Sterilizacija je priporočljiva tudi pri psičkah, ki trpijo zaradi navidezne brejosti in vnetjem mlečne žleze (mastitis). Zgodnja sterilizacija zmanjša tveganje za razvoj tumorjev na mlečni žlezi in možnost za nastanek gnojnega vnetja maternice, ki je življenjsko nevarno stanje.
Kdaj je najprimernejši čas za sterilizacijo? Pri psičkah manjših pasem se priporoča sterilizacija pred prvo gonitvijo, okoli 6. meseca starosti. Pri psičkah večjih pasem pa se priporoča sterilizacija po prvi gonitvi, ko dosežejo telesno zrelost, da se preprečijo morebitne težave s kostmi. Svetujemo vam, da se o možnostih in primernejšem času za sterilizacijo ali kastracijo vašega psa posvetujete s svojim veterinarjem.
Kako skrbeti za brejo psico?
Med brejostjo je pomembno posvetiti psici več pozornosti kot običajno in pripraviti prostor za kotitev. Psico je treba redno sprehajati, vendar se izogibajmo prekomernim naporom, kot so dolgi sprehodi v vročini ali višji vzponi, saj lahko to negativno vpliva na potek poroda.
Priprava prostora za kotitev
Izberemo dovolj velik prostor, kjer bo psica imela mir in udobje med kotitvijo in prvimi tedni po porodu. Kotilnica naj vsebuje mehko podlogo, kot je odeja ali mehka pena, ki omogoča psici udobno ležišče. Pred porodom je dobro psico navaditi na kotilnico vsaj 14 dni prej. S tem ji omogočimo, da se počuti udobno in varno v prostoru, kjer bo kmalu rodila in skrbela za svoje mladiče.
HRANA ZA BREJE PSIČKE: Posebnosti hranjenja breje psice
Pred kotitvijo mora biti psica v zelo dobri kondiciji, zato je treba skrbeti za ustrezno telesno pripravljenost že pred parjenjem. Hranjenje psice med brejostjo je treba prilagoditi njenim potrebam.
1. -6. teden brejosti
V prvih tednih je cilj vzdrževanje idealne telesne kondicije. V tem obdobju zarodki rastejo dokaj počasi, zato se energijske potrebe breje psice ne povečajo. Hranimo jo s popolno in uravnoteženo hrano za odrasle pse, kot v obdobju pred brejostjo. Zaradi hormonskih sprememb, ki jih doživlja, lahko pride do upada ali nihanja apetita, kar je normalno in nam ne sme povzročati sivih las. Cilj tega obdobja je, da se telesna teža poveča za največ 10%, nikakor pa ne zmanjša.
6. – 9. teden brejosti
V tem obdobju pride do dveh ključnih sprememb v telesu psice:
- Potrebe po energiji in hranilnih snoveh se začnejo povečevati, saj se rast plodov pospeši.
- Prostor, ki ga ima psica za hrano v želodcu začne zmanjševati, ker zarodki zavzamejo večji del trebuha.
Na tej točki moramo zaradi teh dveh razlogov prilagoditi hranjenje. To pomeni, da psico začnemo hraniti s hrano za mladiče, ki vsebuje več energije, beljakovin ter vitaminov in mineralov, vključno s kalcijem in fosforjem. Prav tako je taka hrana bolj hranilno bogata ali po domače: bolj nasitna. To je pomembno, ker se zaradi zmanjšanega prostora v želodcu lahko začne zmanjševati apetit psice.
Prehod na hrano za mladiče naj bo postopen, tako kot vsaka druga menjava hrane, da ne povzročimo nepotrebnih prebavnih težav. Ko enkrat dosežemo popoln prehod na hrano za mladiče, postopoma začnemo dodajati tudi več hrane. Praviloma dodajamo 10% več na teden. Do zagotovimo, da tako količino hrane psica tudi poje, jo začnimo hraniti preko majhnih pogostih obrokov, namesto dveh ali treh velikih obrokov na dan. Cilj je, da ima psica ob koncu brejosti od 15% do 25% višjo telesno težo, kot na začetku. To ji bo pomagalo ohraniti optimalno telesno maso tudi po porodu.
Za dodaten vnos beljakovin in zdravih maščob lahko poskrbimo z dodajanjem pasjih klobas iz čistega mesa, da pa brejo psičko še dodatno podpremo lahko začnemo z dodatkom polnomastnega kozjega mleka v prahu. Kozje mleko precej na gosto zmešamo z mlačno vodo in ponudimo psički kot samostojen obrok ali zmešan s hrano. Kozje mleko je bogato z zdarvimi in lažje prebavljivimi maščobami istočasno pa vpliva na boljši apetit.
Glede količine hrane si lahko pomagamo tudi s številom mladičev, ki jih psica pričakuje – če vemo, da bo imela veliko leglo, bo potrebovala dodatno energijo in hranila. Če pričakuje malo mladičev ali samo enega, moramo paziti, da je ne hranimo preveč, da plod ne bo prevelik in da se med brejostjo psica ne bo preveč zredila. Prekomerna telesna teža lahko negativno vpliva na potek poroda.
Kotitev psa – pomoč veterinarja in lastnika
Kot lastnik spremljamo in nadzorujemo psico med kotitvijo. Poskrbimo, da ji je udobno in da je sproščena. To lahko pri nekaterih psicah pomeni nežno božanje in pomirjujoče besede pri drugih pa, da jih bolj kot ne pustimo pri miru. Kotitev običajno poteka v treh fazah.
V prvi fazi se popadki začnejo. To lahko traja do 12 ur. Psica je v tem obdobju precej nemirna. Sledi druga faza, v kateri psica skoti mladiče – mladički se po navadi skotijo vsakih 30 – 60 minut. Normalno je, da si mati med porodom vsakega mladiča vzame odmor. Poznati moramo situacije, ob katerih postanemo zaskrbljeni in pokličemo veterinarja. To so na primer:
- Če se psica 30 minut napenja, pa se mladič še ni rodil
- Če si psica vzame odmor, daljši od štirih ur
- Če so v porodnem kanalu plodove ovojnice, ne da bi se v 30 minutah skotil mladič (zeleno-črn izcedek iz nožnice lahko kaže na začetek ločevanja posteljice)
- Če se vsi mladički niso skotili v 24 urah
- Če se zdi, da je mama v hudih bolečinah
- Neizraziti popadki
Tretja faza poroda je izločevanje plodovih ovojnic in placente, ki so zelenkasto črne barve, vendar ne sme imeti neprijetnega vonja. Plodove ovojnice se izločijo 15 minut po rojstvu vsakega mladička, zato psice v času kotitve ves čas prehajajo med drugo in tretjo fazo poroda.
Če psica sama ne pregrizne popkovine, lahko to storimo lastniki s sterilnimi škarjami. Popkovino odrežemo nekaj centimetrov od telesa novorojenčka. Če je potrebno, lahko popkovino zavarujemo z ligaturo.
Mladičke po porodu dobro obrišimo s sterilnimi brisačkami. Pomembno je predvsem, da jim sprostimo dihalne poti, zato dobro pobrišimo okoli gobčka. Najbolje je, da vsakega mladička takoj po kotitvi stehtamo in označimo z barvnim trakom. Nato jih položimo nazaj k samici in preverimo, da vsi mladički pravilno sesajo, zato da vsi prejmejo kolostrum, prvo mleko samice, v katerem so zaščitna protitelesa.
