Bliža se poletje in z njim tisti čas, ko so naši kosmatinci najbolj podvrženi pikom različnih insektov. V našem okolju sta najpogostejša pik ose pri psu in pik čebele, ki sama po sebi nista nevarna, razen v nekaterih izjemah. V tem članku smo se zato posvetili pikom os in čebel, prvi pomoči, ki jo lahko lastniki psov izvajamo in nekaterim zapletom, na katere moramo biti pozorni, kadar pride do pikov.
Poleti se veliko psov rado osveži v kakšni bolj plitvi vodi, ki pa je lahko tudi napajališče čebel. Radovedni smrčki so hitro lahko preveč radovedni in majhna žival, kot je čebela se lahko počuti ogročeno, zato psa piči. Pik ose pri psu v večini primerov ni življenjsko ogrožajoče stanje, vsekakor pa je lahko za psa tak dogodek neprijeten.
Ali je lahko pik ose ali čebele nevaren za psa?
Pik ose ali čebele sam po sebi načeloma ni nevaren, saj zaradi svoje narave psi najpogostejo dobijo pike v tačke ter v okolico gobčka. Večinoma gre za en pik čebele ali nekaj pikov ose. Zapleti pa se lahko pojavijo kadar pes dobi več zaporednih pikov, če na primer naleti na osje ali čebelje gnezdo. Psa seveda tak dogodek močno vznemiri in v večini primerov začne odpirati gobec in se na tak način rešiti os ali čebel. Ob takšnem ravnanju lahko pride do pikov v ustni votlini. Prav tako je pri psu možna alergijska reakcija po samem piku.
Kaj narediti, če je psa pičila osa ali čebela?
Piki ose ali čebele v tačke
Zelo pogosta tegoba ob brezskrbnem norenju v travi so piki insektov v tačke. Psi ose ali čebele med igranjem in ovohavanjem okolice pogosto spregledajo in nenamerno pohodijo, nekateri radovedneži pa v insekte poskušajo drezati s tačko, pri čemer se ti vznemirijo in v svoji obrambi psa pičijo.
V primeru, da je prišlo do pika v šapico psi začnejo šepati ter cviliti, pri tem pa pogosto ližejo in grizejo obolelo okončino. Pomagamo lahko tako, da poiščemo želo in ga, v kolikor je še v šapi, iz nje izdremo, saj tako omilimo bolečino psu, tačko pa nato hladimo z vodo. Da bi preprečili pike v tačke, psov ne sprehajamo na cvetočih površinah v bližini čebelnjakov ter se z njimi raje zadržujemo na pokošeni trati, kjer je manj čebel.
Pik ose ali čebele v ustni votlini
Nekateri psi zelo radi lovijo insekte kot so na primer muhe, težave pa lahko nastanejo, kadar se lotijo lovljenja os in čebel. Pri tem pogosto pride do pikov znotraj ustne votline, največkrat v jezik in žrelo. Piki v teh področjih lahko povzročijo nastanek obsežnih oteklin, ki psu zožajo ali celo popolnoma zaprejo dihalne poti.
Znaki, ki jih pri tem opazimo, so oteženo dihanje, zatekanje obraza in jezika. V primeru pika v ustno votlino je nujen obisk veterinarja. Enaka situacija se lahko pripeti v vročih dneh, ko insekti iščejo vire vode in so zanje zelo privlačne pasje posode z vodo. Da bi takšne situacije preprečili, psu vedno ponudimo svežo vodo oziroma redno preverjamo posode z vodo, da se v njih ne znajde kakšna osa ali čebela, ki bi našega psa lahko pičila ob pitju.
Ali lahko ima pes alergijsko reakcijo pa pik ose ali čebele?
Tako kot pri ljudeh, se tudi pri psih pojavljajo razlike v občutljivosti na osje in čebelje pike. Večini psov pik ne predstavlja nobenih večjih težav, nekateri psi pa lahko na pike razvijejo alergijsko reakcijo. Pomembno je vedeti, da se lahko alergijska reakcija na pik pojavi takoj (v roku desetih minut), lahko pa traja tudi nekaj ur, v redkih primerih tudi en dan; psa zato po morebitnih pikih vedno opazujemo.
Znaki alergijske reakcije vključujejo splošno slabo počutje, močno slinjenje, dihalne težave, hudo otekanje mesta pika, zmedenost in izgubo orientacije pri psu, šibkost, slabost, drisko, oteklino vratu in ust, v hujših primerih pa tudi kolaps z izgubo zavesti. Ob naštetih znakih je nujen takojšen obisk veterinarja, ki ga že po telefonu obvestimo, da smo na poti ter prosimo za napotke, kako psa oskrbovati med potjo. Poskrbimo, da je psu toplo in ga poskusimo ohraniti pri zavesti. Če že vemo, da ima naš pes alergijo na pike žuželk, imejmo vedno pri roki zdravilo, saj tako lahko hitro posredujemo v primeru pika.
Kako pravilno odreagirati ob piku ose ali čebele?
Da situacijo ohranimo pod nadzorom in preprečimo dodatne zaplete, se ob piku ravnamo po naslednjih korakih:
- Odstranimo želo:
Ob piku ose ali čebele na mestu vboda ponavadi ostane želo. Poleg žela je še strupni mešiček s strupom, ki se ne izloči takoj v celoti. S čim hitrejšim izdrtjem žela lahko preprečimo dodatno iztekanje strupa ter psu tako omilimo bolečino ob piku. Najlažje je, če si pri tem pomagamo s pinceto. - Mesto vboda očistimo in hladimo:
Po odstranitvi žela rano oskrbimo tako, da jo umijemo s čisto tekočo vodo ali z nežnim milom, nato pa mesto vboda hladimo, da omilimo zatekanje. Za hlajenje lahko uporabimo zavojček ledu ali hladilni gel, ki ga zavijemo v čisto brisačo in položimo na mesto za največ 5 minut. - Psa pozorno opazujemo:
Z opazovanjem psa začnemo že ob umivanju in hlajenju obolelega mesta, pozorni smo na vse znake, ki bi lahko kazali na alergijsko reakcijo. V kolikor je pes zelo šibek, težko diha, se trese ali kaže katere izmed zgoraj naštetih znakov alergijske reakcije, nemudoma obvestimo veterinarja in se odpravimo na pot. - Hladimo večkrat dnevno:
Ker nastala oteklina pritiska na okoliško tkivo in živce, to psu povzroča bolečino. Da bi le to omilili, psu večkrat dnevno hladimo obolelo mesto z nanašanjem ledu ali gela, zavitega v čisto brisačo, za 5-10 minut. - Opazujemo psa še 24 ur po piku:
Kot že prej omenjeno, lahko v redkih primerih pride do zapoznele alergijske reakcije. S tem namenom psa po piku insekta pozorno opazujemo, da ne bi spregledali morebitnih znakov alergijske reakcije. Pri tem poskusimo ohraniti mirno kri, saj bo v nasprotnem primeru tudi pes bolj prestrašen in zmeden.
Pik ose pri psu: Kdaj moramo do veterinarja?
Veterinarja vedno kontaktiramo v primerih, ko smo zaskrbljeni glede zdravja naših kosmatincev, kadar se oteklina že več dni po piku ne zmanjša, če je bil pes deležen večih zaporednih pikov insektov, če je dobil pik v ustno votlino ali če se nam dozdeva, da bi lahko imel alergijsko reakcijo. Ob pojavu zgoraj naštetih znakov alergijske reakcije se brez odlašanja napotimo k veterinarju, enako storimo, če vemo, da je naš pes alergičen, vendar pri sebi nimamo ustreznih zdravil. Vsekakor v nobenem od omenjenih primerov ne odlašamo, saj se lahko stanje psa zelo hitro poslabša.
Kaj lahko storimo, da preprečimo pike čebel in ose?
Dejstvo je, da pikov čebel in os ne moremo preprečiti, saj so del našega življenjskega prostora. Zavedati se moramo, da imajo ose, še posebe pa čebele izjemno pomembno funkcijo v našem prostoru, zato moramo z njimi ravnati spoštljivo. Pisanim čebelnjakom se z lahkoto izognemo in tako zmanjšamo možnost pika čebele. Pri osah smo pozorni na osja gnezda, saj so le ta lahko najbolj nevarna tako za psa kot tudi za človeka. Spodaj pa še nekaj koristnih napotkov kako zmanjšati možnost pika:
- izogibajte se cvetočim travnikom, kjer lahko slišite brnenje čebel
- psa imejte na povodcu, da ga lahko nadzirate, v tem primeru, tudi če pride do pika veste zakaj se kasneje pes drugače obnaša, cvili, šepa ali si liže mesto vboda.
- izogibajte se osjim gnezdom
- preprečite svojemu psu kopanje v gozdu; v gozdu si ose lahko naredijo gnezdu tudi pod kakšno korenino
- pred sprehodom psa poškropite s Canis Extra razpršilom, ki z vonjem odganja insekte. Iz tega razloga bo morda vaš pes manj zanimiv za ose ali čebele.
V večini primerov pa pik čebele ali ose ne prinaša nobenih zapletov, le pes se lahko tega dogodka prestraši, saj običajno niso pozorni na ose in čebele in tudi ne pričakujejo nevarnosti. Pik čebele ali ose pri psu je v večini primerov boleč, mesto vboda psa skeli, zato si psi pogosto mesto ližejo in tako blažijo bolečino. Do resnejših zapletov pride izjemno redko, je pa pomembno, da psa ves čas spremljate in opazujete še naslednjih 24 ur. Prav tako se s pikom čebele ali ose ne prenašajo nobeni paraziti ali bakterije, tako kot npr. pri pikih komarjev, ki so lahko prenašalci srčne gliste. Kako zaščititi psa pred piki komarjev pa v samostojnem članku.
