Kihanje psa: Zakaj in kaj pomeni reverse sneezing pri psih?

Psi pogosto kihajo iz istih razlogov kot ljudje: nekaj podobnega cvetnemu prahu, majhni delci umazanije ali trav jih požgečkajo po smrčku in sprožijo refleksno praznenje dihalnih poti s kihanjem. Prav tako lahko psi kihajo zaradi njim specifičnih razlogov, na primer zaradi komunikacije med igro ali iskanja pozornosti. Občasno kihanje psa običajno ni razlog za beljenje glave in obisk veterinarja.

Nenehno kihanje pri psu (torej, kadar pes neprestano kiha) pa lahko predstavlja večjo skrb, saj lahko nekateri redki vzroki kihanja, kot so tumorji ali zobni abscesi, postanejo nevarni, v kolikor jih ne zdravimo. Prav tako je treba biti pozoren na kihanje, ki se pojavi ob drugih znakih bolezni, kot so kašelj, krvav nosni izcedek in solzne oči. V tem članku smo se poglobili v oblike kihanja pri psu in našteli nekaj vzrokov, ki lahko povzročijo, da naši kosmatinci kihajo. Prav tako bomo pojasnili kaj je to reverse sneezing pri psih.

Kihanje psa: Zakaj pes kiha?

Kot že omenjeno, psi lahko kihajo zaradi različnih razlogov, ki so lahko fiziološki ali patološki. Zbrali in opisali smo nekaj najpogostejših razlogov za kihanje pri psih.

Kihanje psa zaradi alergenov in iritantov

Psi imajo naverjetno občutljiv smrček in lahko zaznajo ljudem popolnoma nezaznavne vonjave. Prav zaradi tega se pogosto zgodi, da naš kosmatinec nenadoma začne kihati, sami pa sploh ne opazimo, kaj ga je tako zmotilo. Takšno kihanje pri psu se navadno konča takoj, ko pes dobi svež zrak. Zelo pogost vzrok za to so cigaretni dim, različne dišave ali pa enostavno delčki prahu, ki jih pes vdihne.

Nekateri psi pa lahko razvijejo tudi sezonske alergije na določene alergene, kot sta na primer cvetni prah in plesen. Takšne alergije pri psih povzročijo dolgotrajno draženje nosnega sluznice, zaradi česar se ta vname in postane otečena, to pa potem vodi v ponavljajoče se kihanje. Poleg kihanja se pri sezonskih alergijah pojavijo še kašelj, izcedek iz ušes, piskajoče dihanje, prekomerno izpadanje dlake, rdeča, vneta in srbeča koža ter pogosto tudi lizanje tačk.

Komunikacija

Strokovnjaki za behavioristiko psov so ugotovili, da psi pogosto kihajo kadar se igrajo ali pa so veseli da vidijo “prijatelja”. Tovrstno kihanje se precej razlikuje od prej opisanega kihanja ob alergijah ali iritantih: gre bolj za konstantno in zaporedno izpihovanje zraka skozi smrček, s čemer pes nakazuje, da je navdušen ter da se zabava. Kadar se ta oblika kihanja pojavi pri igri z lastnikom, jo lahko razumemo kot pojasnjevanje psa, da se z nami samo igra in da z grizenjem in renčanjem ne misli resno.

Kihanje psa zaradi nosnih infekcij

Mikroorganizmi lahko pri psih povzročijo vnetje in otekanje nosne sluznice, kar strokovno poimenujemo rinitis, lahko pa se naselijo in razmnožujejo tudi v obnosnih votlinah ali sinusih, kar strokovno poimenujemo sinusitis. Otečena in vneta sluznica otežuje prehod in filtracijo zraka, zato se pogosto pojavita nosni izcedek in kihanje. Med patogene organizme, ki lahko povzročijo rinitis in sinusitis spadajo virusi kužnega kašlja, pasje influence in pasje kuge, različne bakterije ter nekatere glive. Poleg kihanja se pri infekcijah pojavijo še oteženo dihanje s smrčanjem, nosni izcedek, dihanje z odprtimi usti ter oslabelo splošno počutje psa.

Iskanje pozornosti

Nekaterim psom zelo prija pozornost in naredili bodo vse, da jo dobijo. Pri tem se pogosto drgnejo ob lastnika ali drezajo vanj s smrčkom, tulijo, cvilijo, lahko pa se naučijo tudi kihati. Zgodi se namreč to, da lastniki psa pogledajo ali ogovorijo, kadar ta prisrčno kihne, psu pa to predstavlja nagrajevanje oziroma potrjevanje vedenja. Tako se hitro lahko nauči, da s kihanjem dobi vašo pozornost. Takšno kihanje lahko prepoznamo po tem, da se pojavlja samo ob določenih priložnostih, na primer ko se lastniki posvečajo drugi živali, ali pa kadar zamujajo z obrokom ali s sprehodom. Pes, ki s kihanjem išče lastnikovo pozornost, ponavadi kihne neposredno v lastnika, nato pa nepremično strmi vanj in čaka, da ga bo lastnik opazil.

Tujki v smrčku

Včasih se lahko zgodi, da pes med vohanjem v smrček vnese tujke, ki so za psa zelo moteči in lahko delno ali popolnoma zaprejo dihalno pot. V takem primeru psi kihajo popolnoma refleksno, da bi se znebili tujka ter tako sprostili dihalno pot. Najpogostejši tujki, ki zaidejo v pasji smrček so semena nekaterih trav, lahko pa se v njem znajdejo tudi vejice, trnje, koščki blaga, igle in podobno. Če je tujek prevelik, ga pes s kihanjem ne bo uspel odstraniti. V takem primeru se pojavijo še drugi znaki, kot je drgnjenje smrčka s tačko, nelagodje in enostranski nosni izcedek, ki je lahko tudi krvav ali gnojen.

Nosne pršice

Pasje nosne pršice so zelo majhni zajedavci, ki se naselijo v nosni votlini psov in povzročajo draženje nosne sluznice. Takšni psi bodo poleg kihnja kazali še druge znake, ki vključujejo stresanje z glavo, praskanje predela okrog smrčka, oteženo in piskajoče dihanje, nosni izcedek, ki je lahko tudi krvav ter težave z zaznavnjem vonjav.

Zobni absces

Če si pes zaradi kakršnega koli razloga poškoduje zob do te mere, da se izpostavi zobna pulpa, lastniki pa tega ne opazijo pravočasno, pogosto pride do nastanka zobnih abscesov. Izpostavljena zobna pulpa namreč omogoča vdor bakterij do korenin zoba ter naprej v mehka tkiva, posledica česar je boleča infekcija. Ta se lahko širi v okolna tkiva, kot so na primer oči in smrček, iz katerih začne iztekati izcedek, ki izplakuje bakterije. Ta izcedek pogosto draži nosno sluznico psa in ga spodbudi k kihanju. Znaki, ki se pojavijo poleg kihanja so pri abscesih še oteklina okrog smrčka in oči, vnete dlesni, bolečina ob dotiku glave, zavračanje hrane ali zelo previdno žvečenje.

Tumorji

V redkih primerih so razlog za kihanje pri psih rakave spremembe. Približno 1% vseh tumorskih sprememb pri psih vključuje nosne tumorje, ki se pojavijo, ko se celice v smrčku psa nenadzorovano razmnožujejo. Te celice zrastejo v mase, ki zamašijo dihalno pot psa in povzročajo kihanje. K tumorskim spremembam so bolj nagnjeni psi z dolgimi smrčki ter tisti, ki so bolj izpostavljeni cigaretnemu dimu. Poleg kihanja se pojavijo še izguba teže, zmanjšan apetit, utrujenost in asimetrija obraza.

Razlika med navadnim kihanjem in reverse sneezing

Tako kot pri kašlju in običajnem kihanju gre tudi pri povratnem kihanju (reverse sneezing) za refleks organizma, da bi izločil dražilno snov. Običajno kihanje pomaga izločiti dražeč element v nosni votlini, kašelj pa dražeče snovi, ki se nahajajo globlje v sapniku. Pri povratnem kihanju pa organizem poskuša izločiti dražečo snov, ki se nahaja nekoliko nižje, v nazofarinksu, to je območje tik ob mehkem nebu. Vzvratno kihanje zveni kot glasno smrčanje ali kakor da bi imel pes nekaj ujeto v nosu ali grlu, zato je lahko prvih nekaj epizod za lastnika zelo strašljivih.

Kaj pomeni reverse sneezing?

Reverse sneezing ali povratno kihanje je nenaden, nehoten dihalni refleks. Pojavi se, kadar je vzdražen mehki del ustne votline, ki ločuje nosni prehod od ustne votline. To draženje povzroči krč mišice mehkega neba in posledično začasno zoženje sapnika. Pes pri tem iztegne svoj vrat ter s tem poskuša razširiti prsni koš za dihanje, vendar zaradi zožanega sapnika težko popolnoma vdihne zrak. Ko nato na silo poskuša vdihniti zrak skozi nos, se zgodi povratno kihanje.

Kljub temu, da morda zveni alarmantno, je povratno kihanje povsem naraven in neboleč pojav, če se pojavlja le v občasnih epizodah. V kolikor pa se povratnemu kihanju pridružijo še drugi respiratorni znaki, kot so na primer kašelj, nosni izcedek ali oteženo dihanje, pa je potreben obisk veterinarja.

Ob epizodi povratnega kihanja lahko lastniki psu pomagamo tako, da ga nežno primemo za smrček ter pihnemo vanj. S tem izzovemo refleks požiranja, ki pripomore k prenehanju vzvratnega kihanja. Prav tako lahko ta refleks izzovemo z odločnim pritiskom na jezik psa, dokler ta ne pogoltne. Za prekinitev krča mehkega neba pa se lahko poslužujemo nežne masaže vratu psa. Če je problem kroničen, je seveda potreben obisk veterinarja.

Vzroki za vzvratno kihanje (reverse sneezing)

Kot že omenjeno, se povratno kihanje pojavi takrat, ko organizem želi izločiti dražečo snov iz nazofarinksa. Do vzdraženja mehkega neba lahko privedejo različni vzroki, ki so podobni tistim za običajno kihanje. Mednje spadajo alergije, nosne pršice, močne dišave kot so parfumi, čistilna sredstva in osvežilci zraka, podaljšano mehko nebo pri psih brahiocefaličnih pasem, pitje in prehranjevanje, prekomerno razburjenje, vlečenje na ovratnici in tujki v sapniku.

Pes neprestano kiha: Zakaj in kaj narediti?

Če naš pes neprestano kiha, je seveda nujen obisk veterinarja, ki bo opravil podroben pregled dihalnih poti in postavil diagnozo ter predpisal ustrezno terapijo. Kot lastniki lahko veliko naredimo s tem, da psa podrobno opazujemo in poskušamo zbrati čim več podatkov o samem kihanju: kdaj se pojavlja, koliko časa traja, ali je vezano na določen prostor ali dogodek, ali se ob kihanju pojavljajo še drugi klinični znaki, kot so na primer kašelj, izcedek iz nosnic in slabo počutje.

Veterinarju je lahko v pomoč tudi to, da epizode kihanja posnamemo. Tako bo namreč najlažje razlikoval, ali gre pri našem psu za običajno ali povratno kihanje, oziroma za kaj drugega. Če sumimo, da pes kiha zaradi izpostavljenosti dražečim snovem v našem okolju, poskusimo te snovi odstraniti, pri tem pa smo pozorni na to, ali se stanje pri psu izboljša.