Jesenske nevarnosti v gozdu

Konec septembra se začne jesen, to je eden mojih najljubših letnih časov. Poleg sezone gob in kostanja, se gozd obarva v prelepe odtenke in nižje temperature naredijo sprehode po gozdu še toliko bolj prijetne. V tem času lahko naletimo tudi na številne nevarnosti v gozdu, na katere moramo biti še toliko bolj pozorni ob obisku gozda z našim štirinožcem.

V deževnih dneh pogosto srečamo močerade, ki so zelo strupeni za pse (članek: Močerad in pes), zato se jim je bolje izogniti, oziroma naučiti psa, da jih pusti pri miru. Letos je ogromno kostanja, ki je za nas v zmernih količinah super zaradi vitaminov B, psi ga lahko pojedo v manjših količinah ( članek: Ali pes lahko je kostanj?), pozorni pa moramo biti na ježice, saj lahko pes nehote stopi nanjo, zato ob povratku domov preverimo blazinice in opazujemo psa, če slučajno šepa. Bodice lahko odstranimo s pinceto in tačke namažemo z oljem za zaščito blazinic in tačk.

 

6 jesenskih nevarnosti v gozdu

Gozd je vsekakor za pse naravno okolje, zato ni presenetljivo, da se v njem počutijo zelo sproščeno, navihano in domače. V večini primerov so psi popolnoma varni v gozdu in lahko skupaj s kosmatinčkom uživate v miru, tišini in vonju po gozdu. Potep po gozdu je čas, da se odklopite in navdate s pozitivno energijo.

Vsekakor pa v jesenskem času pazljivost ni odveč. Če pes ni najaven gozda in gozdnih prebivalcev, mu lahko njegova radovednost povzroči določene zaplete, zato je pomembno, da psa naučite kako se odnaša v gozdu. Mladička, ki še nikakor ni seznanjen z življenjem v gozdu imejte vedno na povodcu in pod nadzorom. Prav tako imejte odraslega psa na slednem povodcu, v kolikor vas ne uboga na odpoklic. Kot obiskovalci gozda moramo biti uvidevni do drugih živih bitij in nikakor ni sprejemljivo, da vaš pes “goni” divjad in spravlja divje živali v stres. Spodaj je naštetih 6 najpogostejših nevarnosti gozda v jesenskem času:

 

NEVARNOSTI V GOZDU: GOBE

Enako kot za ljudi so tudi za pse nevarne strupene gobe. Užitne gobe sicer za psa niso škodljive, vendar za njih iz prehranskega vidika nimajo nobene koristi. Na sprehodu moramo biti previdni, da priboljškov ne mečemo na tla, saj lahko pes zraven poje še del gobe. Priboljške v gozdu dajemo vedno iz roke. Psom nekatere gobe dišijo, zato moramo biti pozorni, da pravi čas reagiramo. Če se zgodi, da pes gobo poje , moramo čimprej ukrepati. S seboj k veterinarju vzamemo gobo za lažjo postavitev diagnoze.

Znaki zastrupitve z gobami: bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, prekomerno slinjenje, brezvoljnost, motnje pri hoji, v hujših primerih odpoved organov in celo smrt. Prve klinične znake opazimo šele nekaj ur po zaužitju.

 

nevarnosti v gozdu
Jesen je izjemno lep letni čas z vsemi pisanimi barvami in ugodnimi temperaturami

 

LUŽE

V jesenskem času so pogosta obdobja obilnega deževja, takrat se v gozdu napolni marsikatera luknja. Luže so privlačne za pse, saj se v njih radi skopajo ali pa se odžejajo. Luže lahko vsebujejo snovi, ki so za našega ljubljenčka nevarne, kot sta giardia in bakterija leptospira, ki povzroča leptospirozo. Največkrat luže okužijo z urinom bolne divje ali domače živali. Psa je potrebno naučiti, da ne pije vode iz luže. Pomembno je, da imate na daljšem sprehodu vedno svežo vodo pri roki in, da svežo vodo psu ponudite večkrat. Pravilno redehidriran pes bo imel manjšo težno, da bi pil vodo iz luž.

 

SEZONA LOVA

Pri nas se sezona lova začne začetek leta in je razdeljena je na lovne dobe. Za navadnega jelena in damjaka ter srno se lovna doba začne okvirno 1. septembra in traja do 31. decembra. To so vrste, ki so najbolj razširjene in jih srečamo praktično v vsakem gozdu. V lovni sezoni moramo biti previdni, da imamo ob obisku gozda psa stalno pod nadzorom, če slišimo kakršnekoli strele v bližini pa je morda bolje, da se umaknemo iz gozda. Pomembno je, da upoštevamo gozdni bonton in psa, ki ne zna 100% odpoklica ne spuščamo. Nevarnost ni samo v sezoni lova temveč tudi spomladi, ko se začnejo kotitve, saj so takrat divje živali bolj nevarne, ker branijo mladiče.

 

BELA OMELA

Je polzajedalska rastlina, ki je odvisna od dreves na katerih raste. Uspeva na iglavcih in listavcih z mehkim lubjem. Je grmičasta z bledo rumenimi cvetovi, za ljudi naj bi imela zdravilen učinek, pri živalih pa je dokazano strupena, zaužitje sproži slabost in bruhanje. Večje količine so za živali smrtno nevarne. Jagode bele omele vsebujejo polisaharide, pektine in alkaloide. Ti povzročijo blage prebavne težave kot je driska, nepenjanje in bruhanje. V velikih količinah bela omela lahko povzroči nepravilen srčni utrip, nekoordinirano hojo in celo smrt. Ob sumu oz. možnosti zastrupitve z belo omelo se posvetujte z veterinarjem.

 

JESENSKI PODLESEK

Najdemo ga jeseni na travnikih ali gozdnih robovih, cvet je podoben spomladanskemu žafranu, uspeva pa po vsej Sloveniji. Pravimo mu tudi bolonjski, divji luk in cmerika. Cveti od avgusta do novembra. Vsi njegovi deli so strupeni in povzročijo drisko. Najbolj strupena so semena in gomolji. Simptomi se lahko pojavijo šele čez nekaj dni, ob zaužitju pa je nujen takojšen obisk veterinarja. V prispevku strupene rastline za pse preveri katere druge gozdne rastline so še lahko nevarne.

 

HRAST IN ŽELOD

Hrastovi listi in želod vsebujejo snov imenovano tanin, ki pri psu povzroči hude gastrointestinalne težave (driska, bruhanje, poškodbe ledvic in jeter). Koncentracija taninov je večja, če je želod zelen. Redno ali zaužitje večjih količin pa povzroči zastrupitev. Če pes kaže znake zastrupitve (bruhanje, zaprtje, črna driska) ali če je zaužil večje količine, je potreben takojšen obisk veterinarja. Hrastovi listi, ki padejo v vodo jo onesnažijo in je posledično ta škodljiva za pse.

 

Oprema za sprehod v gozdu

Če se odpravljate na daljši pobeg ali sprehod v gozd se ustrezno opremite. Zase in za psa vzamite zraven svežo vodo in hrano. Poskrbite za ustrezno obutev in obleko zase, v primeru da vas preseneti dež. Za psa vzamite zraven še sledni povodec, da bo bolj svoboden pri raziskovanju, hkrati pa še vedno pod vašim nadzorom. Če imate željo se lahko na lepi gozdni jasi tudi ustavite in malo odpočijete, v tem primeru vam bo kakšna odejica prav prišla, da ne boste sedeli direktno na gozdnih tleh.

Nikakor ne pozabite na pasje priboljše za svojega kosmatinca, saj boste na tak način izlet popestrili, hkrati pa bo tudi odpoklic veliko bolj učinkovit. Priboljški v gozdu naj bodo malenkost večji, saj boste na tak način z njimi lažje rokovali. Priboljše psu ponudite vedno iz roke in jih ne mečite po tleh. Zelo dobro se bodo obnesla posušena jelenja pljučka, ki so v malenkost večjih kockah ali Naturavetal pasji piškoti.

 

 

Kljub vsem nevarnostim pa je obisk gozda še vedno prijeten, tako za nas kot za psa. V gozdu najdemo mir in se ob nabiranju gob ter kostanja sprostimo. Pomembno je le, da imamo mladiča ali psa, ki ni naučen osnovnih ukazov na povodcu, tako bomo preprečili marsikatero navšečnost in v sprehodu uživali brez skrbi. Zdaj je čas, da še izkoristimo tople dni in pisane poti, saj nas lahko kmalu presenetita mraz in sneg.