Agresija pri psih: Na pomoč!
Agresija pri psih je najpogostejši in najresnejši vedenjski problem pri psih. Prav tako je glavni razlog, zakaj se lastniki hišnih ljubljenčkov obrnejo na pomoč k strokovnjakom za vedenje, trenerjem in veterinarjem. V nadaljevanju bomo razjasnili kaj pomeni agresiven pes, navedli razloge zakaj pes postane agresiven in predstavili načine kako lahko psu pomagate.
Agresija pri psih: Zakaj pride do takšnega vedenja?
Beseda “agresivnost” se nanaša na širok spekter vedenj, ki se pojavljajo iz različnih razlogov v različnih okoliščinah. Praktično vse divje živali so agresivne, ko varujejo svoje teritorije, branijo svoje mladiče in se na ta način zaščitijo. Vrste živali, ki živijo v skupinah, vključno z ljudmi in psi, prav tako uporabljajo agresijo ter grožnjo z agresijo za ohranjanje miru in za urejanje socialnih interakcij.
Reči, da je pes “agresiven”, lahko pomeni marsikaj. Agresivnost zajema različna vedenja, ki običajno začnejo z opozorili in se lahko končajo z napadom.
Od strahu do ugriza
Pasji lastniki pogosto ne prepoznajo opozorilnih znakov pred ugrizom, zato svoje pse dojemajo kot da so nenadoma postali agresivni. Vendar pa to redko drži. Med opozorilom in ugrizom je lahko le nekaj milisekund, a psi redko ugriznejo, ne da bi pred tem dali kakršno koli vrsto opozorila. Pes ki je prestrašen si v osnovi želi samo prenehanje dražljajev (npr. drug pes, neprijetna situacija, človek).
STRAH
Strah pes pokaže tako, da se naredi čim manjšega, rep stisne med noge, njegova ušesa pa so poležena. Pes se uči večinoma iz izkušenj. Zato se tudi prestrašen pes nauči, da če dražljaj ne preneha, pasivne oblike ne delujejo in tako pes poseže po bolj drastičnim oblikam samoobrambe oz. agresije. Strah lahko izhaja tudi iz slabe socializacije v različnih situacijah, tudi slabih izkušenj, lahko pa je strah in posledično agresivno vedenje vzrok genetske predispozicije. V obdobju socializacije je dobro, da pes izkusi različne stvari, spozna različne ljudi, ker je potem težje in rabimo za resocializacijo veliko več časa.
RENČANJE
Renčanje je kompleksno vedenje, ki je lahko izraženo na različne načine, v različnih stopnjah. Pes lahko renči zaradi rahle nelagodnosti ali frustracije, resnega opozorila, po navadi pa je v najhujšem primeru pripravljen tudi ugrizniti. Razlikujemo več vrst renčanja, včasih pa jih je težje med seboj ločiti, zato je potrebno spremljati tudi pasjo telesno govorico.
Renčanje v igri je kot lajanje pogosto oblika pasje komunikacije. Ni vso igrivo renčanje oblika agresivnega vedenja, nekatero renčanje je lahko tudi pozitivno. Veliko psov v igri renči in gode, to pa lahko pomeni tudi, da se med igro zgolj zabavajo.
Poleg igrivega renčanja pa poznamo tudi opozorilno in stresno renčanje. Pes lahko renči, ker se počuti ujetega, ker je določen dražljaj udrl v njegov osebni prostor, zarenči pa lahko tudi zgolj v opozorilo, da ga je nekaj zmotilo. V nasprotju z renčanjem med igro ali komunikacijo lahko te vrste renčanja razumemo kot stresno renčanje. Pove vam, da se vaš pes počuti nelagodno. Po navadi je renčanje opozorilo pred ugrizom, zato lahko hitro reagirate in psu omogočite, da se pravočasno umiri.
UGRIZ
Ugriz je najbolj očiten znak agresije. Pes lahko ugrizne tudi po nesreči, ob neprimerni/nepazljivi igri, ki ji botruje nagon plena. Ugrizi se pa lahko zgodijo tudi iz strahu ali dominantnosti, kar je pa dodobra pogojeno z značajskimi predispozicijami posameznega psa.

Pasja agresija: Različne vrste
Teritorialna agresija pri psu
Pojavlja se predvsem pri odraslih psih, kateri varujejo okolico, kjer živijo. Takšni psi po navadi lajajo in ker to vedenje deluje, da odženejo »vsiljivce«, je to vedno bolj intenzivno. Takšno vedenje je po navadi pogosto pri čuvajih.
Zaščitniška agresija pri psih
Ker so psi kardelne živali ne poznajo enakosti in si morajo najti svoje mesto v hierarhični lestvici. Če lastnika/drugega psa/drugega hišnega ljubljenčka smatrajo kot vodjo krdela oz. alfo lahko pride do agresije, saj si na ta način želijo zagotoviti višji položaj v krdelu. Takšno vedenje lahko zajezimo že v zgodnjem obdobju pasje mladosti, ko psu postavljamo meje na sprehodih, doma in pri interakcijah z drugimi živalmi/ljudmi.
Obrambna agresija pri psih
Po navadi jo sproži strah, saj se pes ne počuti varno. Običajno se takšni psi počutijo utesnjeno in vsako interakcijo prepoznajo kot grožnjo. Večina psov s to obliko agresije po navadi naredi vse, da se zaščiti in odžene neprijetne dražljaje.
Socialna agresija
Nekateri ljudje so mnenja, da je vsa socialna agresija pri psih vzrok strahu in anksioznosti, med tem ko pa drugi pravijo, da je ta posledica želje po nadzoru. Živali, ki živijo v socialnih skupinah, običajno delujejo po določenih pravilih, da bi zmanjšale konflikte med člani skupine. Psi živijo pod oblikami hierarhičnega reda, ki vpliva na to, kateri člani skupine dobijo prednost pri hrani, najboljših počivališčih in priložnostih za parjenje.
Namesto da bi se morali za dostop do cenjenih stvari boriti vsakič, tisti, ki so nižje na hierarhični lestvici, vedo, da morajo počakati, dokler višji člani ne dobijo svojega deleža, preden pride njihov čas. Ti urejeni odnosi so pogosto potrjeni z izrazi ritualizirane agresije. Posamezniki z višjim statusom uporabljajo agresivne grožnje, da druge spomnijo na njihovo mesto v čredi.
Odnosi med ljudmi in psi, ki živijo skupaj, so zagotovo bolj kompleksni od te poenostavljene razlage, a kljub temu je pomembno vedeti, da lahko pes kaže agresijo do članov družine. Zato je lahko pes popolnoma zaupanja vreden pri enem lastniku, a se agresivno odzove na drugega ali na majhne otroke v družini. Agresiven odziv običajno izzovejo stvari, ki jih pes doživlja kot grožnje ali neprijetnosti:
- Odvzem hrane
- Odvzem igrač, grizal, drugih psu pomembnih stvari
- Motenje psa med spanjem
- Objemanje in poljubljanje psa
- Manipuliranje psa v podrejen položaj (na hrbet)
- Sklanjanje ali seganje čez psa
- Cukanje s povodcem, za ovratnico
- Fizično obračunavanje s psom
Agresija do plena
Pri psih, ki imajo močan lovski nagon, lahko hitro pride do agresije, ker lahko pes zamenja drugega psa za svoj plen. Pri igri je treba biti zelo pozoren, še posebej takrat, ko se med seboj igrata velik in majhen pes. Pri večjem psu lahko agresivno vedenje izzove sunkovito gibanje malega psa ter visoki zvoki, ki jih ta spušča. To se lahko zelo hitro odvije v nevarno situacijo, saj je končni cilj večjega psa uplenitev manjšega. Uplenitev se po navadi izvede z zelo močnim ugrizom plenilca. Včasih pride do agresije do plena tudi ko pes smatra kolo, avto motor, ali pa tekača za svoj plen.
Pogosti vzroki za agresivno vedenje pri psih
Glavni vzroki za pasjo agresijo so vzreja v izolaciji od drugih psov, pomanjkanje socializacije in neprimerno življenjsko okolje. Negativne pretekle izkušnje in travmatični dogodki lahko še dodatno sprožijo strah, jezo in s tem tudi agresijo. Psi se ne skotijo agresivni, zato moramo najti pravi vzrok za agresivno vedenje.
Vzgoja psa je osnova, da lahko psu omogočimo srečno in zdravo življenje. S pravilno vzgojo poskrbimo, da je pes socializiran in je sposoben živeti v okolju z drugimi ljudmi in živalmi. Na tak način dosežemo, da pes ni nevaren in agresiven.
Agresiven pes: Kako prepoznati znake agresije pri psu?
Psi preden ugriznejo pokažejo kar nekaj opozorilnih znakov, kažejo se predvsem s telesno govorico psa:
- Otrpnejo in so nervozni
- Globok lajež, ki zveni grozeče
- Zaletavanje v osebo oz. psa, ne da bi prišel z njim v stik
- Renčanje
- Kazanje zob
- Ponovljeni ugrizi v hitrem zaporedju
- Kombinacija renčanja in kazanja zob
- Rep stisnjen med nogami
- »whale eyes«, psu se vidijo beli predeli oči, zenice so zelo razširjene
- Nenehno oblizovanje, zehanje
- Neprekinjen očesni stik
- Naježen hrbet
Seveda pa vsi psi z opozorilnimi znaki ne sledijo istemu zaporedju in pogosto pokažejo več opozorilnih znakov na enkrat, zato je treba biti pozoren na njihovo telesno govorico.
Pes je postal agresiven: Agresija med psmi
O agresiji med psmi govorimo, ko se posamezen samec oz. samica takoj odzove na prisotnost drugega psa. To pokaže tako, da na drugega psa besno laja in je pripravljen tudi na spopad. Problem nastane, ko pes ni sposoben ignorirati drugih psov, se ob njih ne odziva na naša povelja in ne sodeluje več z nami. Temu se lahko izognemo, če s psom skozi proces odraščanja vzpostavimo dober in pristen odnos, v katerem pes upošteva pravila in zakonitosti, ki mu jih na primeren način predstavimo.
Agresija med psi se lahko pojavi tako pri domačih psih, ki živijo skupaj, kot tudi pri psih, ki se ne poznajo. Najpogostejša oblika nesoglasij in agresivnega vedenja se pogosto pojavlja med odraslimi samci. Ker si psi želijo in jih motivirajo enake stvari, do agresije med njimi prihaja zaradi rivalstva in dominance.
Potencialne pretepače lahko opazimo že v zgodnji mladosti; taki psi so pogosto vsiljivi in grobi med igro. Socializacija in doslednost pri postavljanju pravil v vsakdanjem življenju sta ključnega pomena za kasnejšo komunikacijo odraslega psa z okolico. Dogodek, kot je travmatičen napad v mladosti, lahko pospeši ali povzroči agresivno vedenje, ki lahko traja celo pasje življenje in ga je izjemno težko odpraviti ali obvladati. Pomembno je paziti na pravilno igro med mladimi psi, da ne preganjajo drugih psov, jih ne naskakujejo, ne polagajo tac na druge pse in se ne igrajo pregrobo. V tej situaciji je vloga vodnika še posebej pomembna.

Kako odpraviti agresivno vedenje?
“Zdravljenje” agresije je zelo zapleten in občutljiv postopek ter je potrebno pri tem poiskati pomoč pri usposobljenih trenerjih in pasjih šolah. Agresije se pri psu ne da odpraviti čez noč. Ko odkrijemo pravi vzrok za agresivno vedenje, poskušamo psa čim manj izpostavljati dejavnikom, kateri vodijo do neželenega vedenja.
Sprejmite psa kot družinskega člana in mu dovolite, da vas spremlja povsod, kjer je to mogoče. Naučite ga različne trike, ki mu bodo omogočili, da bo sodeloval z vami in vam pomagal pri različnih opravilih, tako v hiši kot zunaj. Psi so namreč odlični pomočniki in uživajo pri delu s svojim človekom. S tem boste še okrepili medsebojno zaupanje in lažje zaščitili svojega kosmatinčka pred neprijetnimi situacijami.
Strokovna pomoč pri ravnanju z agresivnimi psi ter trening agresivnega psa
- Psu pravila postavljamo vodniki. Potrebno mu je postaviti omejitve in pravila, ter se jih dosledno držati.
- Pes naj ostane pes. Znebimo se vseh napačnih predstav o psu, saj le ta ni človek.
- Poiščemo vzrok agresivnega vedenja. Če sami ne najdemo vzroka nam lahko pomaga strokovnjak (trener, kinolog,..)
- Agresivnega vedenja nikoli ne kaznujemo, ampak ga preprečimo in spodbujamo psa k pozitivnim dejavnostim. Psu omogočamo varno okolje in se od začetka izogibamo stresnim situacijam. Njegovo odvečno energijo usmerimo v konstruktivne dejavnosti.
- Poskušamo se izogniti igram, ki spodbujajo agresivno vedenje.
- Ne obupamo in smo pri prevzgoji dosledni.
- Če se svojega psa zaradi agresivnega vedenja bojimo ali pa nam in okolici predstavlja nevarnost, ne odlašamo in nujno poiščemo strokovno pomoč.
Kako pes odreagira v različnih situacijah, pa je včasih odvisno tudi od pasme. Terierji so na primer zelo hiperaktivni in za reakcijo potrebujejo manj dražljaja in posledično hitreje pride do neželenih vedenjskih težav. Pasme “Bull” in vse »borbene« pasme, so bile včasih vzrejene za takšne in drugačne boje, poleg tega pa se igrajo zelo »fizično« in jih psi narobe razumejo ter na tako vedenje odreagirajo kot na napad. Službene pasme so že po naravi bolj dominantne, z dobro izraženimi nagoni.
Članek pa lahko zaključimo z napisanim: noben pes ni agresiven iz hudobe ali ker bi želel komu namerno škodovati. Vsako agresivno vedenje ima svojo zgodovino. Psi, ki živijo z nami so prepuščeni naši oskrbi, vzgoji in socializaciji, zato je od nas ljudi in od okolice odvisno kako bodo naši psi socializirani. Ze veliko oblik agresivnega vedenja je kriv ravno človek! Vzreja psov za borbe, parjenje psov zaradi zaslužka, zanemarjanje psov in življenje v zavetiščih so le nekatere od oblik človeške zlobe. Takšno ravnanje na psu pusti dolgotrajne posledice in ni presenetljivo, da se pes s tako slabimi izkušnjami odzove agresivno.