OSEBNA IZKAZNICA IN SPLOŠNE ZNAČILNOSTI PASME KANGAL: AKBAŠ ALI ANATOLSKI PASTIRSKI PES
| FCI skupina: | 2. FCI skupina – pinči, šnavcerji, molosi in švicarski pratipski psi |
|---|---|
| Teža: | Samci približno 50–65 kg, samice približno 40–55 kg |
| Višina: | Samci 74–81 cm, samice 71–79 cm |
| Življenjska doba: | 11 – 13 let |
| Dlaka in barva: | Kratka do srednje dolga, gosta dvojna dlaka; značilna svetlo rjava oziroma peščena barva s črno masko. |
| Izpadanje dlake: | Močno, posebej v času sezonske menjave dlake. |
| Karakter: | Samozavesten, miren, zelo zaščitniški, pogumen, samostojen in zvest lastniku. |
| Vzgoja: | Zahtevna, potrebuje izkušenega, mirnega in doslednega lastnika ter zgodnjo socializacijo. |
| Lajanje: | Zmerno do pogosto; predvsem kadar zazna vsiljivca ali nevarnost. |
| Zdravje: | Na splošno zdrava pasma, možne pa so težave s sklepi, predvsem displazija kolkov in komolcev, pomembna je primerna prehrana in gibanje. |
| Bivalni pogoji: | Najbolj primeren za hišo z velikim, dobro ograjenim dvoriščem; ni primeren za majhno stanovanje. Potrebuje veliko prostora in gibanja. |
| Odnos do otrok: | Lahko zelo dober, če je pes pravilno socializiran in vzgojen; zaradi velikosti in zaščitniškega nagona je potreben nadzor odraslih. |
| Okviren mesečni strošek: | približno 150–200 € za kakovostno hrano, preventivo in osnovno nego, stroški so lahko precej višji ob veterinarskih težavah ali profesionalni vzgoji. |
Kangal (turški kangal) oz. anatolski ovčar je ena najbolj prepoznavnih in cenjenih pasem čuvajskih psov, ki izvira iz Turčije, kjer je že stoletja spremljal pastirje in varoval črede pred plenilci. Odlikujejo ga izjemna moč, pogum, zvestoba in močan zaščitniški nagon. Kljub svoji mogočni velikosti je lahko miren, premišljen in zelo navezan na svojo družino. V članku bomo spoznali njegov izvor, značilnosti, značaj, potrebe ter posebnosti, zaradi katerih je edinstven in izjemen predstavnik pasjega sveta.
Pasma kangal ima številna imena, napogosteje so rabljena naslednja imena: turški kangal, karabaš, akbaš in anatolski pastirski pes oziroma ovčar. V našem razširjenem vodiču smo napisali tudi o morebitnih zdravstvenih težavah in kako z ustrezno in naravno hrano poskrbimo za čim bolj zdravo in vitalno življenje te velike pasme. Napisali smo tudi v pravilni vzgoji in aktivnostih, ki so najbolj primerne za pasmo.
Splošen opis in videz pasme kangal
Kangal je velika, mogočna in izjemno vzdržljiva pasma, ki izvira iz Turčije. Tradicionalno so ga uporabljali predvsem za varovanje čred pred volkovi in drugimi plenilci, zato je skozi stoletja razvil močan čuvajski nagon, pogum in samostojnost. Kljub svoji velikosti je običajno miren, zbran in premišljen pes, ki se na nevarnost odzove odločno, vendar brez nepotrebne agresivnosti. Do svojega lastnika in družine je zelo zvest ter zaščitniški. Zaradi svoje samostojne narave ni pes, ki bi slepo sledil vsakemu ukazu, zato potrebuje izkušenega, doslednega in samozavestnega skrbnika.
Kangal (akbaš) je najbolj primeren za življenje z veliko prostora, kjer lahko izraža svoje naravno vedenje in čuvajski nagon. Ob pravilni vzgoji in socializaciji je lahko tudi dober družinski spremljevalec. Kangal je velik, mišičast in skladno grajen pes z izrazito mogočno telesno držo. Samci običajno merijo približno 74–81 cm v vihru, samice pa 71–79 cm. Telo je močno in čvrsto, vendar kljub svoji velikosti deluje gibčen in atletski. Njegova zgradba mu omogoča hitro in vztrajno gibanje na velikih razdaljah. Zanj je značilna kratka do srednje dolga, gosta dvojna dlaka, ki ga dobro ščiti pred različnimi vremenskimi razmerami.
Dlaka je običajno svetlo rjave, peščene ali sivkasto-rjave barve, pri čemer je najbolj prepoznavna črna maska na gobcu in obrazu. Pogosto ima tudi temnejša ušesa. Glava je velika in močna, z izrazitim gobcem ter temnimi, pozornimi očmi. Ušesa so srednje velika, trikotna in povešena ob glavi. Rep je dolg in močan ter ga pes v mirovanju nosi spuščeno, med gibanjem ali vznemirjenjem pa ga lahko dvigne in značilno zavije. Celoten videz izraža moč, samozavest in pripravljenost na varovanje, kar je neposreden odraz njegovega zgodovinskega namena kot čuvaja čred.
Temperament in karakter pasme kangal
Kangal je pes z izrazito mirnim, samozavestnim in uravnoteženim temperamentom, vendar je hkrati zelo pozoren in vedno pripravljen zaščititi svoje ozemlje ter ljudi in živali, za katere skrbi. Njegova posebnost je v tem, da običajno ne reagira brez razloga. Situacijo najprej opazuje in presodi, ali predstavlja resnično nevarnost. Ko oceni, da je potrebno ukrepati, je lahko zelo odločen in pogumen. Do svoje družine je izjemno zvest, navezan in zaščitniški.
Čeprav običajno ni pretirano zahteven po nenehni pozornosti, želi biti v bližini svojega človeka in imeti pregled nad dogajanjem v svojem okolju. Svojega skrbnika spoštuje predvsem takrat, ko je ta miren, dosleden in samozavesten. Kangal ni pasma, ki bi bila primerna za grobo vzgojo ali stalno prisilo, saj je zelo samostojen in lahko na nepravičen pristop reagira z odporom. Zaradi svoje inteligence in samostojnosti zna marsikatero situacijo presoditi sam. To je bila v preteklosti pomembna lastnost, saj je moral pri varovanju črede pogosto delovati brez neposrednih navodil človeka.
Zaradi tega je lahko pri učenju nekoliko bolj neodvisen kot pasme, ki so bile vzrejene predvsem za tesno sodelovanje z vodnikom. Pri vzgoji sta zato pomembni potrpežljivost in doslednost. Do tujcev je praviloma zadržan in previden, vendar dobro socializiran pes ne bi smel biti brez razloga napadalen. Njegov naravni čuvajski nagon pomeni, da bo tujca pozorno opazoval in lahko z lajanjem opozoril na njegovo prisotnost. Ko razume, da oseba ne predstavlja nevarnosti, se lahko umiri, vendar običajno ne bo postal tako družaben do tujcev kot nekatere druge pasme.
Kangal je najbolj zadovoljen, kadar ima jasno vlogo, dovolj prostora in možnost gibanja. Čeprav zna biti doma miren in precej umirjen, ni primeren za življenje brez aktivnosti ali stalno bivanje v majhnem prostoru. Potrebuje tudi kakovostno socializacijo, saj lahko njegov zaščitniški in teritorialni značaj brez pravilnega vodenja postane težje obvladljiv. Na splošno je miren velikan z močnim značajem – zvest družinski član, odličen čuvaj in izjemno pogumen pes, ki pa zaradi svoje samostojnosti, velikosti in zaščitniškega nagona zahteva odgovornega in izkušenega lastnika.
Odnos do otrok
Kangal je lahko do otrok zelo zaščitniški, nežen in potrpežljiv, še posebej do otrok, s katerimi odrašča. Zaradi svoje naravne potrebe po varovanju lahko družinske člane doživlja kot del svojega krdela in jih skrbno spremlja. Vendar je treba upoštevati njegovo izjemno velikost in moč. Tudi če je pes popolnoma miren, lahko majhnega otroka nehote podre ali poškoduje. Zato naj bodo stiki med psom in majhnimi otroki vedno pod nadzorom odrasle osebe, otroci pa naj se naučijo pravilnega ravnanja s psom.
Odnos do drugih živali
Zaradi svojega izvora in dela čuvaja čred ima pogosto močan zaščitniški odnos do živali, ki jih prepozna kot del svojega okolja. Pri drugih psih, predvsem neznanih ali dominantnih, je lahko bolj previden in teritorialen. Prav tako lahko zaradi svoje velikosti, moči in samostojnosti predstavlja izziv v stikih z drugimi živalmi. Zgodnja socializacija, pravilna vzgoja in nadzor so zato zelo pomembni.
Skrb za splošno nego kangala
Tip in nega dlake
Kangal ima gosto dvojno dlako, ki je ena od pomembnih značilnosti pasme. Njegova dlaka je naravno prilagojena življenju na prostem in ga ščiti pred mrazom, vetrom, dežjem ter močnim soncem. Zaradi takšne zaščite lahko kangal dobro prenaša tudi precej zahtevne vremenske razmere. Zgornja dlaka je ravna, kratka do srednje dolga in nekoliko groba na otip. Pod njo je gosta podlanka, katere količina se spreminja glede na letni čas. V hladnejšem obdobju je podlanka praviloma bolj gosta, poleti pa se postopoma zmanjša. Kangal menja dlako sezonsko, zato lahko predvsem spomladi in jeseni izgubi precejšnjo količino dlake.
V tem obdobju je priporočljivo pogostejše krtačenje, saj lahko sicer odmrla podlanka ostaja v dlaki. Redno krtačenje ima poleg odstranjevanja odmrle dlake še druge prednosti. Pomaga ohranjati kožo zdravo, odstranjuje umazanijo in omogoča, da pravočasno opazimo morebitne spremembe na koži, kot so rdečica, praske ali zajedavci. Za nego dlake kangala je primerna kakovostna krtača za pse z gosto dvojno dlako. V običajnem obdobju je dovolj krtačenje enkrat ali dvakrat tedensko, med močnim sezonskim izpadanjem pa lahko tudi vsak drugi dan.
Pri krtačenju je pomembno, da pridemo tudi skozi gosto podlanko in ne negujemo samo površinske dlake. Krtačenje naj bo mirno in nežno, saj lahko grobo vlečenje dlako poškoduje ali psa odvrne od nadaljnje nege. Kangal nima potrebe po pogostem kopanju. Njegova dlaka je precej odporna in se lahko ob običajni umazaniji pogosto očisti že sama. Kopanje je smiselno, kadar je pes zelo umazan ali se dlaka umaže z nečim, česar ni mogoče odstraniti s krtačenjem. Pri kopanju uporabimo blag in naraven pasji šampon in dlako po pranju dobro speremo. Zaradi goste podlanke je pomembno tudi temeljito sušenje, saj lahko vlažna dlaka dolgo ostane mokra pri koži in tako povzroči vnetja kože.
Nega ušes in oči
Kangal ima srednje velika, viseča ušesa, zato jih je priporočljivo redno pregledovati, predvsem po sprehodih v naravi, kopanju ali daljšem zadrževanju v vlažnem okolju. V ušesu se lahko nabirajo umazanija, vlaga in ušesno maslo, kar lahko poveča možnost za razvoj vnetja. Zdrava ušesa naj bodo čista, brez izrazitega neprijetnega vonja, močne rdečice ali večje količine izcedka.
Po potrebi lahko uporabimo nežno sredstvo za pasja ušesa. Tudi oči kangala praviloma ne zahtevajo zahtevne vsakodnevne nege, vendar jih je smiselno redno opazovati. Manjšo količino posušenega očesnega izcedka lahko nežno odstranimo z mehko navlaženo krpico. Pri kangalu, ki veliko časa preživi zunaj, je smiselno oči pregledati tudi po gibanju po visoki travi, grmovju in prašnem okolju, saj lahko vanje zaidejo semena, prah ali drugi tujki.
Nega tačk in zob
Kangal je velik in aktiven pes, ki se pogosto giblje po razgibanem terenu, zato je redna nega tačk zelo pomembna. Po sprehodih je priporočljivo pregledati blazinice in prostor med prsti ter odstraniti morebitne trne, kamenčke, travne bilke ali drugo umazanijo. Posebno pozornost namenimo tudi morebitnim razpokam, ranicam in draženju kože. Za splošno nego blazinic lahko uporabimo olje za nego tačk. Pri negi zob večjih pasem so lahko v pomoč primerni naravni žvečljivi priboljški. Redno je priporočljivo preverjati tudi stanje dlesni, ki morajo biti zdrave barve in brez krvavitev ali izrazite otekline.
Morebitne zdravstvene težave pasme kangal
Kangal velja za precej odporno in robustno pasmo, vendar tako kot pri vseh velikih psih obstajajo določene zdravstvene težave, na katere je dobro biti pozoren. Na zdravje vplivajo genetika, kakovost vzreje, prehrana, telesna teža, gibanje in življenjski pogoji. Najpogostejše zdravstvene težave:
- Displazija kolkov – nepravilno razviti kolčni sklepi lahko povzročajo bolečine, togost in težave pri gibanju.
- Displazija komolcev – razvojna težava komolčnega sklepa, ki lahko vodi v šepanje in bolečine.
- Zasuk želodca (GDV) – resno in življenjsko ogrožajoče stanje, pri katerem se želodec razširi in lahko zavrti.
- Alergije in kožne težave – lahko se pojavijo srbenje, rdečica, vnetja ali druge spremembe na koži.
- Vnetja ušes – predvsem kadar se v ušesnem kanalu zadržujeta vlaga in umazanija.
- Prekomerna telesna teža – dodatno obremenjuje sklepe in lahko negativno vpliva na gibljivost ter splošno zdravje.
- Poškodbe mišic in vezi – zaradi velikosti in moči psa se lahko pri neprimernem ali pretiranem gibanju pojavijo poškodbe.
Pri izbiri mladička je priporočljivo posebno pozornost nameniti zdravju staršev in kakovosti vzreje. Odgovoren vzreditelj mora biti pripravljen pokazati zdravstveno dokumentacijo in rezultate ustreznih pregledov. Dobro genetsko ozadje sicer ne zagotavlja, da pes nikoli ne bo zbolel, lahko pa pomembno prispeva k njegovemu dolgoročnemu zdravju.
Kangal je ob ustrezni negi, prehrani, gibanju in veterinarski oskrbi lahko zelo zdrav in dolgo aktiven pes. Pri njem je tako kot pri drugih velikih pasmah najpomembnejša predvsem preventiva in odgovorna skrb skozi vse življenje.
Ustrezna hrana za pasmo kangal
Pravilna prehrana kangala je zelo pomembna za njegovo zdravje, pravilen razvoj in dobro telesno kondicijo. Ker gre za veliko in močno pasmo, je treba posebno pozornost nameniti prehrani v obdobju rasti.
Hrana za mladiče kangala
Kangal mladiček mora rasti postopoma, saj lahko prehitra rast in prekomerna telesna teža po nepotrebnem obremenita kosti in sklepe. Pri izbiri hrane je pomembno, da je ta kakovostna, uravnotežena in primerna starosti psa. Odlična izbira je hladno stiskana hrana, saj se v želodcu psa ne napihne in tako zelo zmanjša tveganje za zasuk želodca.
Za mladička sta primerna dva okusa in sicer losos in piščanec za mladiče. Pomembno je, da mladičku ne dodajamo kalcija, mineralov ali drugih dodatkov brez razloga, če že prejema popolno in uravnoteženo hrano. Pri velikih pasmah je lahko pretirano dodajanje določenih hranil celo nezaželeno. Količino hrane je treba prilagoditi starosti, telesni teži in aktivnosti mladička ter spremljati njegovo telesno kondicijo.
Naturavetal hladno stiskana hrana za mladiče podpira enakomerno rast skozi celotno obdobje rasti brez poskokov v rasti. To je izjemnega pomena pri večjih pasmah, da se ohranja kostna gostota in tako preprečimo morebitne težave s skeletnim sistemom v odrasli dobi. Mladičku pa lahko obroke suhe hrane popestrite z obroki uravnotežene mokre hrane v pločevinkah. Naturavetal ponuja tri različne obroke in sicer jagnjetino, piščanca in govedino.
Hrana za odrasle pse pasme kangal
Ko kangal odraste, lahko preidemo na hrano za odrasle pse. Za normalno aktivnega odraslega kangala sta lahko dobra izbira okusa piščanca ali jagnjetine. Če je pes bolj občutljiv pa je odlična izbira tudi losos. Za zelo aktivnega kangala, ki veliko časa preživi pri delu ali varovanju živine, je primernejša bolj energijska hrana, kot je Canis plus Sport z okusom piščanca ali okus govedine saj le ta vsebuje višji delež maščob. Za običajnega družinskega kangala takšna hrana ni nujno potrebna, saj lahko prevelik energijski vnos hitro privede do prekomerne telesne teže.
Prehrano lahko občasno popestrimo tudi z obroki mokre hrane. Na voljo so različne mesne različice, zato lahko izberemo okus, ki ga pes dobro prenaša. Pri občutljivem psu je bolje, da nove okuse uvajamo postopoma in spremljamo njegovo prebavo.
Prehranski dodatki za kangala
Uravnotežena in kakovostna prehrana je osnova za zdravje kangala, vendar ga lahko v različnih življenjskih obdobjih dodatno podpremo tudi s skrbno izbranimi prehranskimi dodatki. Pri tako veliki in močni pasmi je pomembno predvsem podpirati sklepe, mišice, kožo in dlako ter splošno odpornost organizma. Pravilno izbrani dodatki so lahko koristni predvsem v obdobjih intenzivne rasti, večjih telesnih obremenitev, povečane aktivnosti in v starosti.
Zelo priporočljiva izbira so kakovostna olja kot je lososovo, konopljino olje ali olje iz alg, ki predstavljajo naravni vir omega-3 in omega-6 maščobnih kislin. Redno dodajanje lahko pomaga pri ohranjanju zdrave kože in sijoče dlake ter podpira splošno dobro počutje kangala. Posebej priporočljivo je pri psih, ki imajo suho kožo ali bolj občutljivo dlako.
Pri kangalu je zaradi njegove velikosti in telesne zgradbe pomembna tudi skrb za sklepe in hrustanec. Zelenoustna školjka je naravni vir snovi, med drugim glukozamina, ki se pogosto uporablja kot podpora sklepom. Primerna je lahko za odrasle in starejše pse, pri katerih želimo ohranjati gibljivost in dobro telesno kondicijo.
Trening, učenje in vzgoja
Kangal (anatolski pastirski pes) je inteligenten in zelo samostojen pes, zato sta pri njem vzgoja in trening nekoliko drugačna kot pri pasmah, ki so bile vzrejene predvsem za tesno sodelovanje s človekom. Pri kangalu je pomembno razumeti, da ne potrebuje strogega lastnika, temveč mirnega, samozavestnega in doslednega vodnika, ki zna postaviti jasna pravila. Z vzgojo kangala je najbolje začeti že takoj, ko mladiček pride v nov dom. Prvi meseci so zelo pomembni za razvoj njegovega značaja, zato je treba posebno pozornost nameniti socializaciji.
Mladiček naj se postopoma srečuje z različnimi ljudmi, živalmi, okolji, zvoki in vsakodnevnimi situacijami. Dobro socializiran kangal bo lažje razlikoval med običajnimi situacijami in dejansko nevarnostjo. Pri učenju najbolje delujejo pozitivne metode vzgoje, potrpežljivost in doslednost. Kangal hitro razume, kaj od njega pričakujemo, vendar ni pes, ki bi slepo ponavljal ukaze samo zato, da bi ugodil lastniku. Ker je bil vzrejen kot samostojen čuvaj, lahko določene ukaze oceni po svoje. Zato je pomembno, da so vaje kratke, jasne in smiselne.
Osnovna poslušnost mora biti pri tako velikem in močnem psu zelo dobro utrjena. Kangal mora poznati predvsem ukaze, kot so prihod na klic, prostor, počakaj in poleg. Posebej pomembno pa je tudi, da se že kot mladiček nauči mirnega vedenja ob ljudeh, drugih psih in obiskovalcih. Pri vzgoji kangala se je treba izogibati grobosti, kričanju in fizičnemu kaznovanju. Takšen pristop lahko povzroči nezaupanje, strah ali neželeno vedenje. Zaradi njegove velikosti in naravnega zaščitniškega nagona so veliko bolj učinkoviti jasna pravila, mirno vodenje in nagrajevanje želenega vedenja.
Pomemben del treninga je tudi učenje nadzora nad njegovim čuvajskim nagonom. Kangal bo naravno pozoren na ljudi in živali v svoji okolici, vendar mora lastnik poskrbeti, da zna pes v različnih situacijah ostati miren in se odzvati na njegov klic. Pri tem imajo veliko vlogo zgodnja socializacija, dosledna vzgoja in pravilno postavljene meje. Kangal se lahko uči vse življenje. Poleg osnovne poslušnosti mu lahko ponudimo različne miselne igre, iskanje predmetov, delo z vohom in druge aktivnosti, pri katerih mora razmišljati.
Ker je zelo inteligenten, mu ponavljanje vedno istih vaj lahko hitro postane dolgočasno. Najpomembnejše pri vzgoji kangala je, da lastnik razume njegovo naravo. To ni pes, ki bi bil ustvarjen za slepo uboganje, temveč samostojen čuvaj, ki zna sprejemati odločitve. Z zgodnjo socializacijo, potrpežljivostjo, doslednostjo in pravilnim pristopom lahko razvijemo stabilnega, obvladljivega in zaupanja vrednega psa.
Aktivnosti, potrebna količina gibanja in okolje za bivanje
Kangal je velik, močan in zelo vzdržljiv pes, ki potrebuje dovolj gibanja in predvsem veliko prostora. Ker je bil skozi stoletja vzrejen za varovanje čred na prostranih pašnikih Anatolije, mu najbolj ustreza aktiven način življenja in možnost, da veliko časa preživi na prostem. Kljub svoji velikosti pa ne potrebuje neprestano intenzivne vadbe. Veliko pomembnejše je, da ima dovolj priložnosti za gibanje, raziskovanje okolice in miselno zaposlitev.
Odrasel kangal običajno potrebuje približno eno do dve uri aktivnosti na dan, vendar se potrebe med posameznimi psi razlikujejo. Primerna izbira so daljši sprehodi, raziskovanje narave, pohodništvo in različne vaje poslušnosti. Kangal uživa v tem, da lahko uporablja svoj voh in raziskuje okolico, zato ni nujno, da je vsak sprehod zelo intenziven. Tudi mirno vohanje in raziskovanje predstavljata pomembno obliko miselne zaposlitve.
Pri mladičku je treba biti nekoliko bolj previden. Kangal hitro raste, njegove kosti in sklepi pa se še razvijajo, zato dolgi teki, pogosto skakanje in zelo intenzivna vadba niso primerni. Gibanje mladička naj bo postopno in prilagojeno njegovi starosti.
Za kangala je najprimernejše bivanje v hiši z večjim in dobro ograjenim zemljiščem. Veliko prostora mu omogoča naravno gibanje in opazovanje okolice, kar je pomembno tudi zaradi njegovega močnega čuvajskega nagona. Življenje v majhnem stanovanju zato običajno ni najboljša izbira. Vendar pa tudi velik vrt sam po sebi ni dovolj. Kangal potrebuje redne sprehode, stik z lastnikom, vzgojo in različne aktivnosti. Posebno pozornost je treba nameniti ograji, saj je kangal zelo velik in močan pes. Ograja mora biti dovolj visoka in stabilna, da prepreči pobege ter zagotavlja varnost psa in okolice.
Kangal je zaradi svoje goste dvojne dlake dobro prilagojen življenju na prostem in različnim vremenskim razmeram. Kljub temu mora imeti vedno na voljo senco, svežo vodo in primerno zavetje. V vročih dneh je treba paziti na pregrevanje, zato je daljše sprehode najbolje opraviti zgodaj zjutraj ali zvečer.
Tudi pozimi mora imeti možnost umika pred močnim vetrom, dežjem in neugodnimi vremenskimi razmerami. Pri kangalu je pomembno razumeti, da velik prostor še ne pomeni zadovoljenega psa. Potrebuje tudi kakovosten odnos z lastnikom, dosledno vzgojo, socializacijo in primerno miselno zaposlitev. Če mu zagotovimo dovolj prostora, gibanja in ustrezno okolje, je lahko kangal zelo stabilen, zvest in predan spremljevalec.
Mladiči, vzreditelji in cena pasme kangal
Če razmišljate o nakupu mladička kangala, je izbira vzreditelja ena najpomembnejših odločitev. Kangal je velik, močan in samozavesten pes z izrazitim čuvajskim nagonom, zato je kakovostna vzreja pomembna tako za njegovo zdravje kot tudi za njegov značaj. Dober vzreditelj kangalov ne vzreja psov samo zaradi videza. Pozornost namenja zdravju, stabilnemu temperamentu, poreklu in pravilni socializaciji mladičkov.
Na kaj biti pozoren pri vzreditelju kangala?
Pred nakupom si vzemite čas in vzreditelja obiščite osebno. Oglejte si okolje, v katerem živijo psi, spoznajte mamo mladičkov in preverite, kakšen odnos imajo psi do ljudi. Odgovoren vzreditelj vam bo brez težav predstavil:
- rodovnik staršev,
- zdravstvene izvide in opravljene preglede,
- način prehrane in nege mladičkov,
- potek cepljenja in razglistenja,
- dokumentacijo, ki jo prejmete ob prevzemu mladička.
Pomembno je tudi, da vam vzreditelj zastavi vprašanja. Če ga zanima, kakšen dom lahko ponudite kangalu, kakšne izkušnje imate s psi in zakaj ste izbrali prav to pasmo, je to običajno dober znak. Ker je kangal velika in težka pasma, je pri izbiri mladička pomembno preveriti zdravje njegovih staršev. Posebno pozornost je smiselno nameniti kolkom in komolcem, saj lahko težave s sklepi pomembno vplivajo na kakovost življenja velikega psa. Ne zadovoljite se zgolj z besedami, da sta starša zdrava. Od vzreditelja zahtevajte konkretne zdravstvene rezultate in vprašajte tudi o morebitnih zdravstvenih težavah v sorodstvu.
Kakšen mora biti kangal mladiček?
Zdrav mladiček kangala je živahen, radoveden in dobro odziven na okolico. Imeti mora čiste oči, urejeno dlako in normalno gibanje. Pretirana plašnost ali agresivno vedenje pri mladičku sta lahko razlog za dodatno previdnost. Zelo pomembna je zgodnja socializacija. Mladički naj odraščajo v okolju, kjer se postopoma srečujejo z različnimi ljudmi, zvoki in vsakodnevnimi situacijami. Pri kangalu je to še posebej pomembno, saj se njegov naravni zaščitniški nagon z odraščanjem krepi.
Kangal je čudovit pes, vendar ni primeren za vsakogar. Zaradi svoje velikosti, moči, samostojnosti in izrazitega čuvajskega nagona potrebuje izkušenega in odgovornega lastnika. Pri izbiri mladička zato ne iščite samo najlepšega ali najcenejšega psa. Najpomembnejši so zdravje, značaj, kakovost vzreje in dobra socializacija.
Cena mladička kangala je odvisna predvsem od porekla, rodovnika, zdravstvenih pregledov staršev in kakovosti vzreje. V Evropi se cena rodovniškega mladička kangala trenutno najpogosteje giblje približno med 1.200 in 2.500 evri. Pri iskanju mladička zato ni priporočljivo izbrati ponudbe samo na podlagi najnižje cene. Nenavadno nizka cena lahko pomeni, da pri vzreji niso bili opravljeni vsi potrebni zdravstveni pregledi ali da mladički niso bili vzrejeni v ustreznih pogojih.
Tudi visoka cena sama po sebi ni zagotovilo za kakovost. Pomembneje je, da lahko vzreditelj dokaže poreklo psa, zdravstveno stanje staršev in način vzreje. Pri iskanju kangala bodite previdni pri spletnih oglasih, kjer je malo informacij o starših, vzreditelju ali pogojih vzreje. Pred nakupom vedno preverite, ali lahko mladička vidite skupaj z mamo in ali dobite vso potrebno dokumentacijo. Dobro izbran kangal mladiček je lahko čudovit družinski spremljevalec in izjemno zvest zaščitnik, vendar se njegova vzgoja začne že pri izbiri pravega vzreditelja.
Zgodovina pasme kangal
Kangal je velika in mogočna turška pasma, katere zgodovina je tesno povezana s pastirji in čredami ovac. Izvira iz osrednje Anatolije, predvsem iz območja Sivas in Kangal, kjer so ga stoletja uporabljali kot čuvaja živine. Predniki kangala naj bi bili veliki pastirski psi, ki so jih turška ljudstva iz Srednje Azije pripeljala v Anatolijo. Tam so se skozi generacije prilagajali zahtevnemu okolju, kjer so morali prenašati vroča poletja, mrzle zime in dolge dni na pašnikih.
Njihova glavna naloga je bila zaščita črede pred volkovi in drugimi plenilci. Pri tem niso bili odvisni od nenehnih ukazov človeka. Kangal je moral biti dovolj samozavesten in samostojen, da je znal nevarnost prepoznati in se nanjo ustrezno odzvati. Pri vzreji kangala videz dolgo ni bil najpomembnejši. Pastirji so predvsem cenili pse, ki so bili zdravi, močni, vzdržljivi in pogumni. Prav takšna naravna selekcija je skozi stoletja oblikovala psa, kakršnega poznamo danes.
Značilna je tudi njegova svetla dlaka s črno masko na obrazu, ki je danes ena najbolj prepoznavnih značilnosti pasme. Kangal je bil dolgo predvsem delovni pes, šele pozneje pa je postal formalno priznana pasma. Danes ga poznamo po vsem svetu, vendar je še vedno močno povezan s svojo domovino Turčijo in tradicionalno vlogo zaščitnika čred. Zgodovina kangala tako ni le zgodba o velikem psu, ampak predvsem o vzdržljivem delovnem psu, ki se je stoletja razvijal skupaj s človekom in živino. Pasma pa je bila iz strani FCI uradno priznana 6. junija 1989.
Zanimiva dejstva o pasmi
- Kangal izvira iz Turčije, natančneje iz območja Sivas v osrednji Anatoliji.
- Prvotno je bil vzrejen predvsem za zaščito čred pred volkovi in drugimi plenilci.
- Njegova najbolj prepoznavna značilnost je črna maska okoli gobca in oči.
- Kangal velja za eno največjih in najmočnejših pasem čuvajev živine.
- V Turčiji ima kangal poseben kulturni pomen in velja za pomembno nacionalno pasmo.
- FCI ga je dokončno priznala 6. junija 1989, danes pa je uradno naveden kot Kangal Çoban Köpeği oziroma Kangal Shepherd Dog.
- Je izrazito zaščitniški pes, ki zna samostojno oceniti nevarnost in se odzvati brez stalnih ukazov.
- Do svoje družine je lahko zelo zvest in nežen, če je pravilno socializiran.
