OSEBNA IZKAZNICA IN SPLOŠNE ZNAČILNOSTI PASME KAVKAŠKI OVČAR
| FCI skupina: |
2. FCI skupina – pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi |
|---|---|
| Teža: | Samci: 50-70 kg, samice: 45-60 kg |
| Višina: | Samci: približno 68 cm, samice: približno 64 cm. Mnogi odrasli psi so precej višji. |
| Življenjska doba: | 10-12 let |
| Dlaka in barva: | Dlaka je gosta, ravna in bogata z izrazito podlanko. Pojavlja se v različnih dolžinah – od kratke do zelo dolge. Pri dolgodlakih psih je značilna izrazita griva okoli vratu ter bogato odlakan rep in zadnji del nog. Barve so različne med drugim bela, siva, rjava, kremna, rdečkasta in črna, pogosto v različnih kombinacijah. |
| Izpadanje dlake: | Močno, predvsem v obdobju sezonske menjave dlake. Potrebno je redno krtačenje. |
| Karakter: | Samozavesten, pogumen, zelo zaščitniški, neodvisen in teritorialen pes. Do svoje družine je lahko zelo navezan in nežen, do tujcev pa pogosto zadržan in nezaupljiv. Ima močno razvit čuvajski nagon. |
| Vzgoja: | Zahtevnejša. Je inteligenten, vendar zelo samostojen in ni pes, ki bi slepo izvajal ukaze. Potrebuje mirnega, samozavestnega in doslednega lastnika, pozitivno motivacijo ter zgodnjo in dobro socializacijo. | |
| Lajanje: | Lahko je precej izrazito. Kavkaški ovčar je naravni čuvaj in lahko z laježem opozarja na tujce, nenavadne zvoke ali dogajanje v okolici. S pravilno vzgojo je mogoče lajanje nadzorovati, vendar ga zaradi njegovega čuvajskega nagona ni mogoče povsem odpraviti. |
| Zdravje: | Na splošno je lahko precej robusten in zdrav pes, vendar se lahko pojavljajo težave značilne za zelo velike pasme. Pomembna sta kakovostna prehrana in primerna telesna aktivnost, zlasti v obdobju rasti. |
| Bivalni pogoji: | Najprimernejša je hiša z velikim, varno ograjenim zemljiščem. Za majhno stanovanje praviloma ni primeren. Potrebuje dovolj prostora, gibanja in predvsem občutek, da ima svoje območje, ki ga lahko nadzoruje. |
| Odnos do otrok: | Do svoje družine in otrok, s katerimi odrašča, je lahko zelo zaščitniški in nežen. Zaradi ogromne velikosti, moči in samostojnega značaja pa je pri stikih z majhnimi otroki vedno potreben nadzor odrasle osebe. |
| Okviren mesečni strošek: | 150 – 250 € (za kakovostno hrano, prehranske dodatke za podporo sklepom, nego in preventivne veterinarske preglede) |
Kavkaški ovčar je ena največjih in najmočnejših pasem psov. Zaradi njegove ogromne postave, goste dlake in izrazitega značilnega pogleda ga nekateri primerjajo kar z medvedom. Njegov mogočen videz pa ni njegova edina posebnost. Kavkaški ovčar je predvsem izjemno samozavesten, samostojen in zaščitniški pes. Prav zaradi tega je življenje s kavkaškim ovčarjem precej drugačno kot življenje z večino drugih pasem.
V tem članku se bomo poglobili v značaj in videz kavkaškega ovčarja, kako se obnese kot družinski pes, koliko in kakšno nego potrebuje ter na katere zdravstvene težave bi morali biti pozorni. Posebno poglavje bomo namenili tudi prehrani ter prehranskim dodatkom. Govorili bomo tudi o vzgoji, treningu, potrebni količini gibanja, primernem bivalnem okolju, izbiri vzreditelja, ceni mladičkov in zgodovini pasme. Na koncu si boste lahko prebrali še nekaj zanimivosti o kavkaškem ovčarju, ki jih pogosto ne najdemo v običajnih opisih pasme.
Kavkaški ovčar ni pes, ki bi ga izbrali samo zaradi njegovega videza. Njegova velikost, moč in čuvajski nagon zahtevajo izkušenega in odgovornega lastnika, ki razume potrebe velikih čuvajskih pasem.
Opis in videz pasme kavkaški ovčar
Kavkaški ovčar je velik, močan in mišičast pes, pri katerem je že na prvi pogled mogoče prepoznati njegovo prvotno delovno vlogo. FCI ga opisuje kot skladno grajenega psa z močno kostno strukturo, izrazitim mišičevjem in nekoliko pravokotnim telesnim formatom. Pri tej pasmi so samci praviloma bolj masivni, imajo večjo glavo in izrazitejšo telesno moč kot samice. Pri dolgodlakih samcih je posebej opazna tudi značilna griva okoli vratu.
Odrasel kavkaški ovčar lahko doseže resnično impresivno velikost. FCI pri samcih določa najmanj 50 kg, pri samicah pa najmanj 45 kg, pri čemer standard ne postavlja zgornje meje teže. Višina v vihru je pri samcih najmanj 68 cm, pri samicah najmanj 64 cm, zaželena višina pa je še nekoliko večja. Zaradi tega se lahko posamezni odrasli predstavniki približajo ali presežejo 70 cm višine in tehtajo precej več kot 50 kg.
Dober predstavnik pasme mora biti močan, vendar ne sme biti pretežak ali debel. Glava je ena najbolj prepoznavnih značilnosti kavkaškega ovčarja. Je velika, masivna in široka, z dobro razvitimi ličnicami. Gobec je močan in krajši od lobanjskega dela, vendar ne sme delovati šibko ali koničasto. Celoten izraz glave je resen in samozavesten, kar se zelo ujema z njegovim značajem čuvaja.
Kavkaški ovčar se pojavlja v treh glavnih različicah dlake – dolgodlaki, vmesni in kratkodlaki. Najbolj prepoznaven je dolgodlaki predstavnik, pri katerem je dlaka posebno bogata okoli vratu, na repu in zadnjih straneh nog. Krovna dlaka je ravna in precej groba, pod njo pa je dobro razvita gosta podlanka. Takšna dlaka je bila pomembna pri življenju v hladnem in zahtevnem okolju Kavkaza.
Pojavljajo se različni odtenki dlake: sive, rjave, rdečkaste, kremne in bele barve ter različne kombinacije in vzorci. Pri posameznih psih lahko zato opazimo precej različne zunanje značilnosti, čeprav je osnovna telesna zgradba vedno prepoznavno kavkaška. Kavkaški ovčar pogosto ni pretirano aktiven v smislu nenehnega tekanja. Lahko je precej miren v svojem domačem okolju, vendar to ne pomeni, da ne potrebuje aktivnosti. Njegova aktivnost je pogosto opazovanje okolice ter raziskovanje in varovanje svojega prostora.
Karakterne lastnosti pasme kavkaški ovčar
Kavkaški ovčar ima zelo poseben značaj, ki ga je pred nakupom pomembno dobro razumeti. Njegov temperament je stabilen, aktiven, samozavesten, neustrašen in neodvisen. Hkrati je močno navezan na svojega gospodarja in je izrazit čuvaj. To pomeni, da kavkaški ovčar ni tipičen pes, ki bi ves dan čakal na ukaze svojega človeka. Njegova zgodovinska naloga je zahtevala samostojno odločanje. Ko je varoval čredo ali domačijo, mu človek ni mogel pri vsaki situaciji povedati, kaj mora narediti. Pes je moral sam presoditi, ali je določena situacija nevarna.
Prav zato je lahko kavkaški ovčar pri treningu bolj trmast kot številne druge pasme. To ni nujno posledica pomanjkanja inteligence. Ravno nasprotno – gre za psa, ki razmišlja samostojno in ne izvaja nujno vsakega ukaza samo zato, ker ga je slišal. Do svoje družine je lahko zelo ljubeč, nežen in predan. Do tujcev pa je običajno bolj zadržan. Ne smemo pričakovati, da bo odrasel kavkaški ovčar vsakogar, ki pride skozi vrata, sprejel kot najboljšega prijatelja. Njegova naloga je bila namreč ravno nasprotna – prepoznati ljudi, ki niso del njegovega okolja.
Pri tej pasmi je izredno pomembna zgodnja socializacija. Mladiček mora postopoma spoznati različne ljudi, pse, zvoke, okolja in situacije. Namen socializacije ni, da postane pes, ki bo brez zadržkov pozdravljal vsakega neznanca, temveč da se nauči pravilno odzivati na vsakodnevne situacije.
Kavkaški ovčar je lahko zelo miren v hiši, vendar to ne pomeni, da lahko zanemarimo njegovo vzgojo. Prav zaradi njegove velikosti in moči mora biti že od mladička navajen na jasna pravila in mirno sodelovanje s človekom. Po navadi ga opisujemo kot neodvisnega in inteligentnega psa, pri katerem je lahko trening poslušnosti zahteven, vendar je z doslednim pristopom mogoč.
Odnos do otrok in drugih živali
Kavkaški ovčar je lahko do svojih družinskih članov izjemno zaščitniški in navezan, njegova velikost pa predstavlja pomemben dejavnik. Majhen otrok še ne razume vse pasje telesne govorice. Lahko povleče psa za dlako, mu jemlje hrano, ali pa se mu približa ko si pes želi mir.
Viri pri pasmi izrecno opozarjajo, da kavkaški ovčar ni priporočljiv za družine z zelo majhnimi otroki in, da naj bodo vse interakcije med otrokom in psom nadzorovani s strani staršev. To seveda ne pomeni, da kavkaški ovčar ne more živeti z majhnimi otroki. V družini, kjer je pes pravilno socializiran in kjer odrasli ves čas nadzorujejo interakcije, je sobivanje lahko mogoče. Vendar pa kavkaški ovčar zaradi svoje velikosti in zaščitniškega značaja ni pasma, pri kateri bi bilo smiselno prepustiti otroku samostojno skrb za psa.
Pri nekoliko večjih otrocih je situacija lahko precej bolj enostavna. Starejši otrok že lahko razume, da pes ni igrača in da ima svoje meje. Prav tako lahko sodeluje pri vsakodnevni negi, učenju osnovnih ukazov in mirni igri. Na ta način lahko otrok in kavkaški ovčar razvijeta močno vez.
Zaradi močnega teritorialnega in zaščitniškega nagona kavkaškega ovčarja, odnosa do drugih psov ne smemo obravnavati enako kot pri izrazito družabnih pasmah. Če kavkaški ovčar odrašča z drugim psom, je sobivanje lahko uspešno. Pri tem je pomembno, da se psa spoznata postopoma in da ima vsak svoj prostor za počitek, hranjenje in umik. Do neznanih psov je lahko bolj zadržan. Prav tako ni priporočljivo predpostavljati, da bo vsak odrasel kavkaški ovčar brez težav sprejel novega psa, ki ga družina pripelje v gospodinjstvo.
Podobno velja za druge domače živali. Zaradi zgodovine varovanja čred lahko kavkaški ovčar živali, s katerimi odrašča, sprejme kot del svojega okolja. Če se že kot mladiček navadi na mačke, perutnino ali druge domače živali, je sobivanje lahko bistveno lažje. Pri neznanih živalih pa je potrebna previdnost. Socializacija in vzgoja lahko pomagata, vendar ne moreta popolnoma izbrisati prirojenih vedenjskih značilnosti pasme.
Nega kavkaškega ovčarja
Nega kavkaškega ovčarja odvisna predvsem od vrste dlake. Dolgodlaki predstavniki pasme potrebujejo precej več dela in nege kot kratkodlaki, saj lahko gosta podlanka in dolga krovna dlaka zadržujeta umazanijo, vlago in odmrlo dlako. Potrebna je redna nega dlake, pri dolgodlakih psih vsakodnevno krtačenje, striženje krempljev, pregledovanje ušes in čiščenje zob.
Nega dlake
Pri kavkaškem ovčarju je redno krtačenje ena najpomembnejših nalog. Pri dolgodlakem psu lahko dlaka za ušesi, na vratu, pod pazduhami, na zadnjih nogah in okoli repa hitro postane sprijeta. Krtačenje naj bo temeljito in ne samo površinsko. Pomembno je priti tudi skozi gosto podlanko, saj se lahko vozli začnejo tvoriti tik ob koži, kjer jih na prvi pogled sploh ne opazimo.
V času menjavanja dlake je lahko količina izpadle dlake ogromna. Takrat bo potrebno pogostejše krtačenje, saj lahko dlaka hitro zapolni stanovanje ali hišo. Kavkaškega ovčarja ni priporočljivo briti, da bi se zmanjšala količina dlake. Njegov dvojni kožuh ima pomembno zaščitno funkcijo.
Kopanje naj bo po potrebi. Ker je pes zelo velik in ima ogromno dlake, je treba po kopanju poskrbeti za dobro sušenje. Vlažna in gosta podlanka se lahko dolgo suši, kar ni idealno za kožo. Za kopanje svetujemo naravni šampon kot je Canis Extra šampon za pse, ki bo s svojimi naravnimi sestavinami in vonjem poskrbel za mehko dlako in podlanko ter dobro negovano kožo.
Nega ušes in oči
Ušesa kavkaškega ovčarja je dobro redno pregledovati. Pozorni moramo biti na neprijeten vonj, rdečico, izcedek, povečano količino ušesnega masla ali pogosto stresanje z glavo. Za sprotno čiščenje se odlično izkažejo naše kapljice za nego ušes. So popolnoma naravne in poleg čistilnega imajo tudi rahel antibakterijski učinek zaradi dodanega olja čajevca. Pri bolečini ali vnetju pa je primernejši veterinarski pregled. Tudi oči je treba občasno pregledati. Rahlo umazanijo lahko previdno odstranimo z namenskim čistilom in mekhko krpico.
Nega tačk
Pri velikem psu je pomembno skrbeti tudi za tačke. Kremplji morajo biti primerno kratki, saj predolgi kremplji vplivajo na način hoje in lahko povzročijo bolečino in dodatno obremenitev. Po sprehodu je smiselno pregledati blazinice in prostor med prsti. Posebej pozimi lahko težave povzroča sol na cestah, poleti pa zelo vroč asfalt. Če opazite kakšne razpoke na blazinicah, jih je smiselno namazati s kakšnim oljem ali pa mazilom za tačke. Pri nas je na voljo olje za nego blazinic, ki s svojo teksturo blazinice zaščiti pred zunanjimi vplivi in jih ustrezno neguje.
Nega zob in dlesni
Tudi pri kavkaškem ovčarju je treba skrbeti za zobe. Žvečilni priboljški so lahko dodatek k ustni higieni. Za večje pasme se za žvečenje in sprotno odstranjevanje mehkih oblog odlično obnesejo suhe kože goveda. Ravno prava velikost in trdota omogočata dolgotrajno žvečenje in krepitev dlesni, ki je izrednega pomena pri zdravju zob in dlesni.
Morebitne zdravstvene težave pasme
Kavkaški ovčar je robusten pes, vendar njegova velika telesna zgradba pomeni, da je lahko nagnjen k nekaterim težavam, značilnim za velike pasme. Ene izmed najpogostejših zdravstvenih težav so:
- Displazija kolkov: Gre za nepravilno razvijanje kolčnega sklepa, zaradi katerega je sklep manj stabilen. Sčasoma lahko pride do bolečine, šepanja in degenerativnih sprememb oziroma artritisa.
- Displazija komolcev: Gre za skupino razvojnih težav komolčnega sklepa, ki lahko povzročajo bolečino in šepanje. Pri velikih psih se lahko težave pokažejo že v obdobju rasti.
- Entropij: Pri tej očesni težavi se rob veke obrne navznoter, zato trepalnice ali dlake dražijo površino očesa. Pojavijo se lahko solzenje, rdečina, izcedek in bolečina; v nekaterih primerih je potrebna kirurška korekcija.
- Razširitev in zasuk želodca: Pri velikih psih je treba poznati nevarnost sindroma dilatacije in zasuka želodca oziroma GDV. Gre za življenjsko nevarno stanje, pri katerem so napihnjen trebuh, neuspešno poskušanje bruhanja, nemir in bolečina razlog za takojšen obisk veterinarja.
- Težave, povezane s prekomerno telesno težo: Pri tako velikem psu dodatni kilogrami močno povečajo obremenitev sklepov. Zato je pomembno, da je kavkaški ovčar dobro hranjen, vendar ne prekomerno hranjen.
Prehrana kavkaškega ovčarja
Prehrana kavkaškega ovčarja mora biti prilagojena njegovi velikosti, starosti in življenjskemu obdobju. Še posebej pomembna je pravilna prehrana v obdobju rasti, ko se razvijajo kosti, sklepi in mišice. Pri odraslem psu je treba predvsem skrbeti za kakovostno popolno prehrano in primerno telesno težo.
Hrana za mladičke
Pri mladičku kavkaškega ovčarja je najpomembnejša prehrana, ki je primerna za rast in zagotavlja vsa potrebna hranila v ustreznih razmerjih. Ker gre za zelo veliko pasmo, ni cilj, da mladiček čim hitreje doseže svojo končno velikost. Bolj pomembna je enakomerna in nadzorovana rast. Naturavetal ponuja dva okusa suhe hrane za mladiče in mlade pse: losos in piščanec.
Oba okusa vsebujeta velik delež mesa, zelenjavo, zelišča ter lahko prebavljivo oluščeno proso ali lahko prebavljiv neoluščen polnozrnat riž. Na ta način mladič dobi vse kar potrebuje za rast in razvoj. Ker je hrana hladno stiskana in ne ekstrudirana kot klasični briketi se v želodcu psa ne napihne, kar pomeni, da je tveganje za zasuk želodca veliko manjše.
Na voljo pa so vam tudi različni monoproteinski okusi mokre hrane za mladiče. Govedina, jagnjetina in piščanec so dopolnjeni s sadjem, zelenjavo in zelišči ter tvorijo popoln obrok. Mokro hrano lahko hranite v kombinaciji s suho hrano v posameznih obrokih ali pa jo ponudite kot občasno popestritev prehrane.
Pomembno je, da mladiča ne hranimo po načelu »kolikor želi«. Dnevni obrok razdelimo na več obrokov in spremljamo telesno kondicijo. Pri velikih pasmah je prekomerno hranjenje posebej nezaželeno, saj dodatna teža obremenjuje razvijajoči se skelet. Hranjenje s hrano za mladiče priporočamo do približno 12. meseca starosti, zaradi velikosti pasme bi bilo bolj optimalno do približno 15. meseca starosti.
Hrana za odrasle pse
Odrasel kavkaški ovčar potrebuje popolno in uravnoteženo hrano, ki zagotavlja dovolj energije, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov za vzdrževanje mišične mase in telesne kondicije. Pri nas lahko najdete Canis Plus hladno stiskano hrano za odrasle pse v več okusih. Med njimi so piščanec, jagnjetina, losos, govedina, kunec in InsectVetal. Naša suha hrana je popolnoma naravna ter vsebuje velik delež beljakovin, zelenjave, zdravih maščob, zelišč in mineralov. Vse sestavine skupaj tvorijo popolno hrano, ki zadovolji vse potrebe psa.
Poleg suhe hrane pa lahko psu ponudite tudi mokro hrano. Na voljo je več okusov: piščanec, puran z ribo, jagnjetina, divjačina, kunec, konj, govedina, riba, bivol ter svinjina. Vse pločevinke vsebujejo naravne sestavine, ki sestavljajo popoln obrok za samostojno hranjenje ali pa za kombinirano hranjenje s suho hrano. Dnevno količino hrane moramo prilagoditi posameznemu psu. Pri kavkaškem ovčarju je pomembno, da ostane telesno dobro grajen, a ne pretežak.
Prehranski dodatki
Če kavkaški ovčar uživa popolno in uravnoteženo hrano, dodatki niso samodejno potrebni. Lahko pa so koristni kot dopolnitev prehrane v določenih obdobjih ali pri specifičnih potrebah. Pri tako veliki pasmi je posebej priporočljiva podpora sklepom. Glukozamin za pse podpira sklepe, sklepne ovojnice in hrustanec.
Odličen dodatek so tudi različna kakovostna olja, ki so vir omega-3 in omega-6 maščobnih kislin. Olja kot so lososovo olje, olje iz alg, 3-6-9 BARF olje in konopljino olje skrbijo za bolj sijočo dlako in zdravo kožo, pripomorejo pa tudi pri zdravju sklepov. Pri kavkaškem ovčarju je lahko takšen dodatek zanimiv predvsem zaradi njegove goste dlake.
Učenje in vzgoja pasme kavkaški ovčar
Vzgoja kavkaškega ovčarja je eden najpomembnejših vidikov življenja za to pasmo. Ker gre za velikega, močnega in zelo samostojnega psa, si lastnik ne more privoščiti, da bi z vzgojo začel šele takrat, ko pes doseže odraslo velikost. Že pri mladičku je treba postaviti jasna pravila. Pes mora razumeti, kje lahko počiva, kako se obnaša do obiskovalcev, kako hodi na povodcu in kako se odzove na odpoklic.
Pri treningu je primeren miren in dosleden pristop. Kavkaški ovčar se lahko na grobo ravnanje odzove z odporom ali nezaupanjem. Veliko bolj smiselna je pozitivna motivacija, pohvala in nagrajevanje želenega vedenja. Treningi naj bodo dovolj kratki in zanimivi. Ker pes ni bil vzrejen za izvajanje stotih ponovitev istega ukaza, lahko monotono ponavljanje hitro postane neučinkovito.
Najpomembnejša naloga pa je socializacija. Mladiček mora ugotoviti, da niso vsi neznanci nevarni in da običajni obiskovalci niso razlog za alarm. Prav tako mora biti navajen na različne zvoke, vožnjo z avtomobilom, veterinarja, nego in druge situacije. Posebej pomembno je, da se mladiček navadi na dotikanje. Lastnik mora imeti možnost pregledati njegove tačke, ušesa, oči in zobe. Če se tega ne nauči kot majhen pes, je lahko kasnejša nega odraslega psa zelo zahtevna.
Aktivnost, gibanje in bivalno okolje
Kavkaški ovčar ni tipičen športni pes z neskončno potrebo po tekanju. Gre za razmeroma nizkoenergijsko pasmo, z dobro vzdržljivostjo pri hoji in pohodništvu. Primerne so redne dnevne aktivnosti, sprehodi in raziskovanje okolice. Pri kavkaškem ovčarju je pomembnejša od kilometrov kakovost aktivnosti. Pes lahko uživa v mirnem raziskovanju, sprehodu po naravi, delu z nosom in drugih dejavnostih, pri katerih lahko uporablja svoje sposobnosti.
Pri mladiču je treba biti precej bolj previden. Njegove kosti in sklepi se še razvijajo, zato dolgi teki, ponavljajoče se skakanje in zelo intenzivna vadba niso primerni. Najbolj primeren življenjski prostor za kavkaškega ovčarja je hiša z dobro ograjenim vrtom. Ograja mora biti dovolj visoka in robustna, saj je odrasel pes izjemno močan. Hkrati ne sme biti prostora, skozi katerega bi pes lahko pobegnil ali skopal pod ograjo. Stanovanje ni nujno absolutno nemogoče, vendar je pri tako velikem in teritorialnem psu precej manj praktično. Poleg velikosti je treba upoštevati tudi lajanje, odziv na ljudi na hodniku in močan občutek za varovanje svojega prostora.
Cena, vzreja in mladiči kavkaškega ovčarja
Mladiči kavkaškega ovčarja so na videz prikupni in precej podobni velikim plišastim igračam, vendar je treba že pred nakupom razmišljati o tem, kakšen pes bo iz njih nastal. V nekaj mesecih se bo majhen mladiček spremenil v zelo velikega in močnega psa. Mladiči rastejo zelo hitro. Že v prvem letu lahko dosežejo ogromno velikost, vendar se njihov značaj in telesni razvoj dokončno oblikujeta precej dlje. Že kot mladiči so lahko precej samostojni in previdni do tujcev. Ne pričakujte tistega tipičnega mladiča, ki bi želel pozdraviti vsakega človeka.
Pri kavkaškem ovčarju je razlika med “prijaznim mladičem” in “dobro vzgojenim odraslim kavkaškim ovčarjem” precej velika. Mladiček je lahko pri 2–3 mesecih zelo družaben, pri 8–18 mesecih pa se začnejo precej bolj izražati njegovi čuvajski nagoni. Zato je pri izbiri vzreditelja pomembneje od same cene preveriti, kako poteka vzreja. Mladički naj odraščajo v urejenem okolju, kjer imajo stik z ljudmi že od rojstva in možnost postopnega spoznavanja različnih vsakodnevnih dražljajev.
Vzreditelj mora biti pripravljen pokazati starša mladičkov, predstaviti zdravstveno dokumentacijo staršev in odgovoriti na vprašanja o zdravju ter značaju svojih psov. Pri tako veliki pasmi je smiselno preveriti predvsem preglede kolkov in komolcev ter druge zdravstvene teste, ki jih vzreditelj uporablja v svojem vzrejnem programu. Izrednega pomena je značaj staršev. Pri pasmi, ki je tako izrazito čuvajska, ni pomembno samo kako velik je pes, temveč tudi, kako stabilen je njegov temperament.
Cena
Cena kavkaškega ovčarja je odvisna od države, vzreditelja, rodovnika, zdravstvenih pregledov staršev, porekla in namena vzreje. Pri rodovniških mladičkih lahko cena znaša približno od 1.000 do 2.000 ali tudi več. Pri konkretni ponudbi je zato treba preveriti, kaj cena vključuje – cepljenja, čipiranje, rodovnik, veterinarski pregled in drugo dokumentacijo.
Poleg nakupne cene je treba upoštevati tudi stroške življenja s kavkaškim ovčarjem. Velik pes potrebuje veliko več hrane kot srednje velik pes, večja je lahko tudi cena veterinarske oskrbe, opreme in transporta. Pri dolgodlakem psu je treba upoštevati še stroške oziroma čas, ki ga zahteva redna nega dlake.
Zgodovina pasme kavkaški ovčar
Kavkaški ovčar izvira iz območja Kavkaza, kjer so se skozi stoletja razvijali veliki čuvajski psi. Njihova naloga je bila predvsem varovanje čred in bivališč pred plenilci ter drugimi nevarnostmi. Mednarodna kinološka zveza oz. FCI navaja, da zgodovina pasme sega do starodavnih kavkaških psov, njeno območje razvoja pa je zajemalo Kavkaško gorovje in stepska območja južne Rusije. Na razvoj teh psov niso vplivale samo naravne razmere, temveč tudi različna ljudstva, ki so živela na območju Kavkaza.
Pomembno je razumeti, da v najstarejšem obdobju ni šlo za pasmo v današnjem smislu. Po različnih območjih so obstajali lokalni tipi čuvajskih psov, ki so se razlikovali po velikosti, obliki telesa in dolžini dlake. Pes, ki je živel v hladnem visokogorju, je imel drugačne pogoje kot pes iz nižinskih stepskih območij. Prav zato so se skozi čas oblikovale regionalne razlike. Njihova glavna naloga ni bila usmerjanje črede, kot ga poznamo pri klasičnih ovčarskih pasmah. Kavkaški ovčar je bil predvsem čuvaj. Njegova naloga je bila biti pozoren na okolico in preprečiti napad plenilcev ali vdor na varovano območje.
Mednarodna kinološka zveza v zgodovinskem opisu omenja tudi zelo star zapis o velikih molosoidnih psih, ki naj bi jih uporabljala vojska armenskega kralja Tigrana II. Ta zapis sega v 1. stoletje pred našim štetjem, vendar ga ni mogoče razumeti kot dokaz, da je šlo za današnjega kavkaškega ovčarja. Gre za zgodovinsko omembo velikih molosoidnih psov, ki jo FCI vključuje v širši zgodovinski kontekst pasme. Bolj sistematična selekcija kavkaškega ovčarja se je začela v Sovjetski zvezi v dvajsetih letih 20. stoletja. Pri selekciji so poudarjali telesno moč, samozavest, neustrašnost, dobro razvit sluh in vid ter gosto, vremensko odporno dlako.
Zanimiva je povezava z moskovsko vojaško kinologijo. Leta 1924 je bila v Moskvi ustanovljena centralna šola za vojaško in športno vzrejo psov, med njenimi zgodnjimi psi pa so bili tudi kavkaški ovčarji. Pozneje so njihove lastnosti uporabili tudi pri razvoju drugih službenih pasem. Eden od zanimivih primerov je moskovski čuvaj oziroma Moscow Watchdog. Ta pasma je bila v Sovjetski zvezi razvita s križanjem svetega bernardinca, kavkaškega ovčarja in ruskega lisastega goniča. Kavkaški ovčar je pri tem prispeval predvsem izrazite čuvajske lastnosti.
Mednarodna kinološka zveza je kavkaškega ovčarja dokončno priznal 23. avgusta 1984.
Zanimivosti pasme
- Njegov videz je zelo različen glede na območje izvora. Kavkaški ovčar ni bil stoletja vzrejan po enotnem videzu, zato lahko med psmi iz različnih območij Kavkaza opazimo precejšnje razlike v velikosti, dlaki, barvi in telesni zgradbi.
- Mladič in odrasel pes sta lahko skoraj kot dve različni osebnosti. Mladi kavkaški ovčar je lahko zelo igriv in družaben, med odraščanjem pa se začnejo precej bolj izražati teritorialnost, samozavest in čuvajski nagoni.
- Zelo dobro si zapomni ljudi. Čeprav je do tujcev zadržan, lahko osebo, ki jo je večkrat srečal in jo je družina sprejela, sčasoma začne obravnavati kot znano osebo.
- V Sovjetski zvezi so jih uporabljali tudi za varovanje objektov. Kavkaški ovčarji niso ostali samo pri tradicionalnem varovanju živine. Zaradi njihove velikosti, odpornosti in nezaupljivosti do tujcev so jih uporabljali tudi za varovanje vojaških in drugih pomembnih objektov.
- Če kavkaški ovčar noče ponoviti ukaza, to ni vedno preprosto neposlušnost. Pasma je bila selekcionirana za samostojno odločanje, zato je slepa poslušnost manj značilna kot pri pasmah, ki so bile vzrejene za tesno sodelovanje s človekom.
