Pankreatitis pri psu pomeni vnetje trebušne slinavke, organa, ki ima zelo pomembno vlogo pri prebavi hrane in uravnavanju krvnega sladkorja. Ko se trebušna slinavka vname, se lahko prebavni encimi začnejo aktivirati prezgodaj in dražijo oziroma poškodujejo samo tkivo trebušne slinavke ter tudi okoliška tkiva. Zaradi tega je lahko bolezen zelo boleča, pri hujših oblikah pa tudi življenjsko ogrožajoča.
Nevarnost pankreatitisa je v tem, da je potek lahko zelo različen. Nekateri psi imajo mile prebavne težave, pri drugih pa pride do hudega bruhanja, dehidracije, močnih bolečin, šoka, zapletov z drugimi organi in potrebe po hospitalizaciji. Prav zato pankreatitisa nikoli ne smemo jemati kot “navadno občutljivega želodca”.
Kaj je trebušna slinavka, delovanje in pomen
Trebušna slinavka (pankreas) je žlezni organ, ki leži v zgornjem desnem delu trebušne votline vzdolž dvanajstnika, pod želodcem in v bližini jeter in debelega črevesja. Ima dve glavni nalogi, zato organ delimo na eksokrini in endokrini del.
- EKSOKRINI DEL: je odgovoren za izločanje prebavnih sokov (pankreasnih encimov), ki se izločajo v tanko črevo in pomagajo pri prebavi hrane. Prebavni encimi trebušne slinavke pomagajo razgrajevati maščobe, beljakovine in ogljikove hidrate.
- ENDOKRINI DEL: je odgovoren za tvorba hormonov, med katerimi sta glavna inzulin in glukagon, ki urejata nivo glukoze v krvi.
Ko trebušna slinavka deluje normalno, encime izloča v črevesje, kjer pomagajo pri prebavi hrane. Če pa pride do vnetja, se ti encimi lahko aktivirajo prezgodaj in začnejo “prebavljati” lastno tkivo. To sproži vnetje, bolečino in lahko vodi tudi v poškodbe drugih organov.
Kaj je pankreatitis pri psu
Pankreatitis pri psu je vnetje eksokrinega dela trebušne slinavke. Lahko poteka akutno, torej nenadno in izrazito, ali pa kronično, ko gre za dolgotrajno ali ponavljajoče se vnetje, ki je lahko manj opazno, a vseeno škodljivo.
Pri akutnem pankreatitisu so znaki običajno bolj burni, pes hitro zboli, bruha, je apatičen in ga boli trebuh. Kronični pankreatitis pa je lahko bolj zahrbten, saj se težave pojavljajo občasno ali v blažji obliki, vendar lahko sčasoma prispevajo k trajnim spremembam trebušne slinavke.
Zakaj pride do pankreatitisa in najpogostejši vzroki?
Natančnega vzroka pri vsakem posameznem psu pogosto ni mogoče določiti. Pankreatitis namreč ni bolezen z enim samim sprožilcem, ampak se lahko razvije zaradi različnih vplivov, ki povzročijo poškodbo ali draženje trebušne slinavke.
Trebušna slinavka organ, ki izloča, shranjuje in sprošča prebavne encime, ki se v normalnih pogojih zaradi različnih zaviralnih mehanizmov aktivirajo šele, ko preko izvodila trebušne slinavke prispejo v črevesje (v dvanajstnik). V kolikor se poruši razmerje zaviralnih mehanizmov, se ti prebavni encimi aktivirajo prehitro, že v samem pankreasu, kar povzroči vnetje.
Kateri so najpogostejši vzroki za nastanek pankreatitisa?
Med dejavniki, ki jih veterinarji povezujejo z večjim tveganjem, so:
- mastna hrana ali nenadna prehranska “prekršitev”, na primer ostanki z mize, mastno meso, koža perutnine ali praznična hrana. Maščoba lahko močno obremeni trebušno slinavko, zato so takšni obroki posebej tvegani pri občutljivih psih. To je posebej relevantno pri nekaterih pasmah, predvsem pri malih šnavcerjih, kjer je hipertrigliceridemija pogostejša.
- hipertrigliceridemija oziroma povišane maščobe v krvi
- debelost
- sladkorna bolezen
- Cushingova bolezen
- obstrukcija (zapora) pankreasnega izvodila
- nekatera zdravila
V določenih primerih se pankreatitis pojavi tudi brez jasnega razloga. V praksi pa je dobro vedeti, da se pankreatitis lahko pojavi tudi pri psu, ki ni pojedel nič “prepovedanega”. Zato skrbnik nikoli ne sme izključiti bolezni samo zato, ker se mu zdi, da je bila prehrana zadnje dni povsem običajna. To je eden od razlogov, zakaj je diagnoza včasih zahtevna.
Kako vemo, da ima pes pankreatitis?
Najpogostejši znaki pankreatitisa pri psu so:
- bruhanje in slabost
- izguba apetita
- letargija
- bolečina v trebuhu
- driska
- vročina
- dehidracija
- ˝zvezana hoja˝ (pes hodi s kratkimi gibi)
- nekateri psi zavzamejo tudi značilen “molitveni položaj”, pri katerem imajo sprednji del telesa nizek, zadnji del pa dvignjen, ker skušajo ublažiti bolečino v trebuhu.
Pri akutnem pankreatitisu so simptomi navadno izraziti in se pojavijo hitro. Pes je lahko zelo prizadet, pogosto bruha, noče jesti, je šibek in ga močno boli. V hujših primerih lahko pride celo do šoka, hude potrtosti in življenjske ogroženosti.
Pri kroničnem vnetju trebušne slinavke pa so znaki pogosto bolj neopazni. Lahko gre za ponavljajoče se epizode slabosti, občasno bruhanje, občutljiv trebuh, slabši apetit ali prebavne težave, ki se vračajo. Nekateri psi po akutni epizodi razvijejo ponavljajočo se oziroma relapsno obliko bolezni, ki jo obravnavamo kot kronični pankreatitis.
Pomembno je poudariti, da samo na podlagi simptomov bolezni ne moremo zanesljivo potrditi. Pankreatitis lahko posnema številna druga stanja, od prebavnih okužb do drugih bolezni trebušne votline, zato je veterinarski pregled nujen.
Preventiva – kaj lahko naredimo, da se izognemo vnetju trebušne slinavke pri psu?
Najpomembnejši preventivni ukrep je primerna prehrana. Psu ne ponujamo mastnih ostankov z mize, ocvrte hrane, klobas, kože perutnine, omak in drugih težko prebavljivih obrokov. Še posebej previdni moramo biti pri psih, ki so že imeli pankreatitis ali imajo znane težave z maščobami v krvi.
Koristno je tudi vzdrževanje primerne telesne teže, saj debelost povečuje tveganje za različne presnovne zaplete, vključno s pankreatitisom. Pri psih z osnovnimi boleznimi, kot so diabetes, Cushingova bolezen ali hiperlipidemija, je pomembno dobro veterinarsko spremljanje in obvladovanje teh stanj.
Če je pes pankreatitis že prebolel, je preventiva še pomembnejša. Pri takšnih psih se pogosto priporoča dosledna dieta z nižjim deležem maščob in izogibanje nenadnim prehranskim spremembam, ker se bolezen lahko ponovi.
Naturavetal hladno stiskana hrana in mokra hrana (pločevinke in mesne klobase) je popolnoma naravna, brez konzervansov, sintetičnih dodatkov in ojačevalcev okusa. Vsi naši okusi so brez dodatka maščob, ampak je maščob toliko kot jih je prisotnih v osnovnih osnovnih vstopnih sestavinah. Govedina in raca sta vrsti mesa, ki sta bolj mastni od ostalih virov mesa. Pri debelosti, pri težavah s trebušno slinavko in pri psih z občutljivo prebavo zato odsvetujemo hranjenje z govedino ali raco.
Ali so določeni psi bolj podvrženi? Starost, spol, pasma
Da, pri nekaterih psih je tveganje večje. Med pasmami so v veterinarski literaturi pogosto omenjeni mali šnavcerji, yorkshirski terierji, koker španjeli, jazbečarji in pudlji. Posebej pri malih šnavcerjih je pomembna povezava s povišanimi trigliceridi v krvi, kar lahko dodatno poveča nagnjenost k pankreatitisu.
Večje tveganje imajo tudi psi s prekomerno telesno težo in psi s presnovnimi ali hormonskimi boleznimi. Starost sama po sebi ni edini vzrok, vendar so starejši psi pogosteje obremenjeni z drugimi stanji, ki lahko tveganje povečajo. Za spol v splošnih kliničnih virih ni tako enotnega in izrazitega poudarka kot za pasmo, debelost in presnovne motnje.
Pri vsakem psu pa velja enako: tudi če ne pripada “rizični” pasmi, lahko pankreatitis vseeno nastane. Zato mora skrbnik simptome vedno jemati resno.
Kako veterinar diagnosticira bolezen?
Diagnoza pankreatitisa temelji na kombinaciji klinične slike, pregleda, laboratorijskih izvidov in slikovne diagnostike. Noben posamezen test ni popoln sam zase, zato veterinar običajno združuje več podatkov, da pride do najbolj verjetne diagnoze. Starejša testa, kot sta skupna amilaza in lipaza, se ne štejeta več za najbolj zanesljivo izbiro za diagnozo pankreatitisa pri psu. Veterinar napravi naslednje preiskave:
- Pregled krvi – povečanje določenih encimov v krvi
- cPLI test (canine pancreatic lipase imunor) – za merjenje pankreatične lipaze; test je pozitiven pri povišanju pankreasne lipaze
- Ultrazvok trebuha – ta pomaga oceniti spremembe na trebušni slinavki in izključiti druge vzroke težav
Treba je vedeti, da je diagnoza lahko zahtevna, zlasti pri blažjih ali kroničnih primerih. V strokovnih virih je zato poudarjeno, da je pankreatitis bolezen, pri kateri se diagnoza ne postavlja samo na podlagi enega parametra, ampak z upoštevanjem celotne slike.
Pankreatitis pri psu – zdravljenje
Zdravljenje pankreatitisa je večinoma podporno, kar pomeni, da veterinar pomaga telesu prebroditi vnetje in preprečiti zaplete. Pogosto so potrebni infuzija za nadomeščanje tekočin, zdravila proti slabosti in bruhanju, protibolečinska terapija ter skrbno spremljanje splošnega stanja psa. Pri hujših primerih je potrebna hospitalizacija.
Danes se pri zdravljenju ne priporoča rutinsko dolgotrajno stradanje psa, razen če nekontrolirano bruha. Ko je mogoče, se skuša prehrano ponovno uvajati dovolj zgodaj, saj je to pomembno za okrevanje prebavil in celotnega organizma. Pri težjih primerih so možni tudi zapleti in potreba po intenzivnejši oskrbi. Zato je zelo pomembno, da skrbnik ne poskuša bolezni zdraviti sam doma, če pes pogosto bruha, je močno apatičen, ne pije ali kaže znake bolečine.
Prehrana psov s pankreatitisom
Prehrana je pri pankreatitisu izjemno pomembna. Priporoča se daljša dieta s hrano z nizkim deležem maščob, ker maščobe zahtevajo več izločanja pankreatičnih encimov in s tem dodatno obremenjujejo trebušno slinavko. Obroki naj bodo lahko prebavljivi in praviloma razdeljeni na več manjših porcij. Nenadne menjave hrane niso priporočljive. Pri nekaterih psih bo dieta z nizko vsebnostjo maščob potrebna le v času okrevanja, pri drugih, posebej pri ponavljajočem se ali kroničnem pankreatitisu, pa dolgoročno.
Od naše Naturavetal hladno stiskane hrane pri vnetju trebušne slinavke priporočamo okus jagnjetine, lososa in piščanca. Piščanec je vir mesa z najnižjim deležem maščob in je primeren za pse, ki nimajo alergije na piščanca. Lažje prebavljiva od vsake suhe hrane pa je mokra hrana. Naša mokra hrana je nežno kuhana na pari v kratkih časovnih intervalih, da se ohranijo vsa hranila. Pri hujših vnetjih trebušne slinavke, zaradi lažje prebavljivosti, zato svetujemo mokro hrano. Od vseh okusov so najbolj primerni: jagnjetina, polak (bela riba) in piščanec.
Zelo pomembno je tudi, da se skrbniki izognejo priboljškom z veliko maščobe. Tudi majhna količina “nedolžne” človeške hrane lahko pri občutljivem psu sproži nov zagon bolezni. Prav tako pasji priboljši z 10% maščobe ali več, lahko povzročijo poslabšanje stanja. Če je možno, svetujemo, da se vsaj na začetku, priboljškom popolnoma izognete. Ko se vnetje nekoliko umiri pa izberite nizkokalorične priboljške.
Ali se lahko pankreatitis pri psu pozdravi sam od sebe?
Blage oblike se lahko včasih klinično umirijo, vendar to ne pomeni, da je varno čakati doma brez pregleda. Ker je potek nepredvidljiv in se lahko hitro poslabša, pankreatitisa ne smemo obravnavati kot težavo, ki jo bo pes “prebolel sam”. Veterinarska obravnava je pomembna zato, da se oceni resnost bolezni, izključi druge vzroke in pravočasno začne zdravljenje.
Pri nekaterih psih po akutni epizodi pride do ponavljanja oziroma kronične oblike bolezni. To pomeni, da tudi če se simptomi začasno umirijo, osnovna težava ni nujno trajno rešena. Prav zato je pri pankreatitisu pomembno spremljanje, ustrezna prehrana in upoštevanje veterinarskih navodil.
