Rak pri psih: Kaj narediti in prepoznavanje simptomov

Rak ne prizanaša niti našim štirinožnim kosmatincem, saj še vedno velja za enega izmed najbolj pogostih vzrokov smrti pri starejših psih. Rak pri psih je pogosto obolenje, zato bi želeli v tem prispevku napisati kaj sploh je rak, kaj lahko kot lastnik psa naredimo sami, kateri so simptomi in kako poteka zdravljenje.

Po statističnih podatkih več kot polovica psov zboli za rakom, ki pa ni vedno usoden, če se zdravljenje le tega začne pravočasno. Še vedno pa zaradi rakavih obolenj večina psov umre po desetem letu starosti. Ocenjuje se, da približno 1 od 3 psov razvije eno od rakavih bolezni v svojem življenju.

To pomeni, da je približno 33 % psov diagnosticiranih z rakom v nekem trenutku svojega življenja. Vendar se lahko stopnja pojavnosti raka pri psih razlikuje glede na različne dejavnike, vključno s pasmo, starostjo, spolom, okolijskimi dejavniki in dednostjo. Pri starejših psih je na voljo več časa za preobrazbo zdrave celice v rakavo, zato so za oboljenje bolj dovzetni kot mlajši psi.

Tumorji nastanejo zaradi nenadzorovane delitve celic. Nastanejo iz zdrave celice, katera pa je podvržena seriji mutacij v več genih. Spremembe na genih lahko povzročajo različni dejavniki iz mikro ali makrookolja, nahajajo pa se v različnih kemikalijah, vakcinah in lahko tudi hrani. Različni dejavniki se lahko med seboj tudi prepletajo, zato je zares težko odkriti pravi vzrok za nastanek tumorjev.

Ko je tumor enkrat prisoten in odkrit, ga veterinar naprej klasificira glede na njegovo biološko obnašanje (benigni ali maligni) in histološki izvor celic (v katerem telesnem tkivu se nahaja). Pri rakavih obolenjih govorimo o malignih tumorjih, ki so nevarni, ker se novonastale celice vraščajo v okolna tkiva in motijo njihovo delovanje.

Pogosto se zgodi, da se celice prek limfe in krvi širijo v druge organe, kjer nastanejo novi tumorji oziroma metastaze. Vzroki za večino rakavih tumorjev so pogosto neznani, vendar pa jih lahko sprožijo različni dejavniki, kot so starost, nepravilna prehrana, dolgotrajna izpostavljenost kemikalijam, visokim dozam sevanja ter ultravijolični žarki.

Rak pri psih: Prepoznavanje simptomov in diagnostične tehnike

Znaki, ki kažejo na rakavo obolenje so odvisni od same vrste raka, večinoma pa gre za:

Izguba telesne teže in izguba apetita

Pri psih z rakom velikokrat opazimo izgubo telesne teže, kar lahko ima različne vzroke. Največkrat nastopi kot posledica tumorja, ki v telesu predstavlja fizično oviro (npr. tumorji v prebavnem traktu). Hujšanje je lahko tudi posledica terapij (npr. kemoterapija povzroča anoreksijo, bruhanje …) ali sprememb v presnovi beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Spremembe v presnovi lahko zmanjšajo kakovosti življenja psov, poslabšajo odzivnost na terapije za izničenje bolezni (kemoterapija, radiacija, operacija) in na koncu tudi skrajšjo življenjsko dobo psa.

Drugi pogosti simptomi

• Krvavitev iz nenavadnih mest (iz nosnic, ust)
• Otekanje in rast tkiv
• Težave pri požiranju
• Rane, ki se ne zacelijo
• Težave pri izločanju urina in blata
• Težave s hojo, šepanje
• Težave z dihanjem ter pogosto kašljanje
• Slab zadah

V kolikor opazite katerega ali več znakov je potrebno poiskati veterinarsko pomoč, saj se le tako lahko prepričate, ali gre res za rakavo obolenje. Običajno veterinar ne more takoj ugotoviti, ali ima žival raka, samo z običajnim kliničnim fizičnim pregledom psa. Krvni testi za odkrivanje raka so še vedno v začetni fazi, pogosto pa so potrebni dodatni testi, kot rentgenske slike, da bi natančneje ugotovili, ali gre res za rakavo obolenje.

Veterinar lahko priporoči tudi ultrazvok, CT ali MRI skeniranje. Ta dva pregleda lahko pomagata pri ugotavljanju, ali se je rak razširil tudi na druge dele telesa. To je proces, katerega veterinarji imenujejo »stadiranje«, določanje koliko raka je v telesu psa in kje se je morda razširil. Pomagata pa lahko tudi pri oceni splošnega zdravja vašega psa, kar lahko prispeva tudi k razpletu zdravljenja bolezni.

Za mnoge vrste raka diagnoza vključuje jemanje vzorca tumorja bodisi z aspiracijo s tanko iglo (uporaba tanke igle za odvzem majhnega vzorca celic) in citologijo (pregled ene same celice ali majhne skupine celic pod mikroskopom). Biopsija je tudi eden izmed bolj učinkovitih načinov ugotavljanja rakavih obolenj pri psih. Vzame se majhen vzorec za pregled pod mikroskopom. Pomaga pri prepoznavanju vrste tumorja in ugotavljanju, ali je ta rakav ali ne. Doseganje dokončne diagnoze pa je z biopsijo včasih tudi težko, saj je potreben kakovosten material za podroben pregled pod mikroskopom.

Razlikovanje med benignim in malignim tumorjem

Razlikovanje med benignim (ne rakavim) in malignim (rakavim) tumorjem temelji na več dejavnikih, ki jih veterinarji upoštevajo pri diagnozi. Razlikujejo se predvsem po:

• Rasti in širjenju: Benigni tumorji rastejo počasi in se običajno ne širijo v druge dele telesa, pogosto ostanejo omejeni na eno območje in imajo jasno določene meje, ki so pogosto otipljive. Maligni tumorji rastejo veliko hitreje, imajo sposobnost širjenja tudi v druge dele telesa (metastazirajo). Meje takšnih tumorjev niso jasne in so težje določljive.
• Sestavi celic: Celice benignih tumorjev so običajno videti podobno kot zdrave celice , kar pomeni, da so bolj organizirane in običajno niso preveč nenavadne. Celična struktura benignih tumorjev je bolj urejena. Celice malignih tumorjev so pogosto nenormalno oblikovane, imajo nepravilne velikosti, oblike in strukturo. Lahko se tudi hitro delijo in so neorganizirane, kar povzroča uničenje okolijskih tkiv.
• Vplivom na okoliška tkiva: Benigni tumorji običajno ne vplivajo ali poškodujejo okoliških tkiv, vendar zgolj pritisnejo na sosednje strukture in jih ne invadirajo. Maligni tumorji invadirajo in poškodujejo okoliška tkiva, saj rast malignih tumorjev povzroči uničenje zdravih telesnih celic. Takšen način širjenja je za bolnika zelo boleče in vodi v disfunkcijo organov.
• Simptomih: Benigni tumorji so običajno manj izraziti, saj ne povzročajo velikih poškodb telesa. Lahko so opazni kot otrdel podkožni izrastek ali pa povečana tvorba, vendar ne povzročajo hudih bolečin. Maligni tumorji lahko vključujejo tudi izgubo apetita, hujšanje, bolečino, otekanje ali pa težave z dihanjem, odvisno od vrste raka.

Metabolične in klinične spremembe v organizmu

Metabolične in klinične spremembe, ki jih povzroča rak v organizmu psov, so opisane v štirih fazah:

Prva faza je predklinična “tiha” faza: Psi v tej fazi ne kažejo kliničnih znakov. Z napredovanjem bolezni pa skrbniki pogosto opazijo, da so njihovi ljubljenčki manj aktivni in brez volje. Kljub neizraženosti bolezni pa je v tej fazi že mogoče zaznati metabolične spremembe so spremembe vidne na krvi.

Druga faza je klinična faza: Psi začenjajo kazati klinične znake bolezni kot so anoreksija, letargija in hujšanje. Pri psih, ki kažejo klinične znake bolezni, obstaja večja možnost pojava stranskih učinkov, povezanih s kemoterapijo, radiacijsko terapijo, imunsko terapijo in operacijami.

Tretja faza (kaheksija) je stopnjevanje druge faze. Zanjo so značilni oslabelost in šibkost organizma ter znaki negativne bilance dušika (hipoalbuminemija). Psi začnejo izgubljati zaloge ogljikovih hidratov in maščob. Opazimo pa lahko še druge klinične znake kot so bruhanje, driska, letargija in hujšanje.

Četrta faza (okrevanje ali remisija) se pojavlja pri psih, ki so bili zdravljeni s kemoterapijo, operacijo ali radiacijsko terapijo. Metabolične spremembe, ki so nastale v organizmu, lahko pri nekaterih psih vztrajajo tudi po odstranitvi tumorjev oz. njihovi omejitvi. V posameznih primerih lahko tudi terapija povzroči spremembe v organizmu, ki vplivajo na prehrano psov. Psi lahko tudi razvijejo odpor na hrano zaradi sprememb okusa in vonja.

Najpogostejše oblike raka pri psih

Pri nekaterih vrstah raka je smrtnost veliko večja. Tiste oblike, ki se držijo samo enega dela telesa, so veliko bolj verjetno ozdravljive. Rak, ki prizadene celotno telo psa imajo višji odstotek umrljivosti. Najpogostejši rakavi tumorji pri psih so:

Kožni tumorji

Kožne tumorje lastniki psov najpogosteje in najhitreje opazijo, na srečo pa je le slaba tretjina teh malignih (rakavih). Lahko se jih zatipa med božanjem v obliki manjše zatrdline, ki zelo hitro zraste. Najpogostejši benigni tumorji pri psih so lipomi, ki so lahko tudi zelo veliki in težave povzročajo predvsem z vraščanjem v okoliška tkiva, medtem ko so najbolj nevarni maligni tumorji, ki jih zatipamo pod kožo, imenovani sarkomi.

Ti so precej pogosti, rastejo zelo agresivno in zelo poškodujejo ter uničujejo okoliška tkiva. 5 – 7% vseh kožnih tumorjev naj bi predstavljal melanom. Najbolj nevarni melanomi pa so tisti, ki se pojavljajo v ustni votlini, na spodnjem delu okončin ali pa tisti, ki se širijo do bezgavk.

Tumorji mlečne žleze

Najpogosteje se pojavijo pri nesteriliziranih psicah. Včasih je teh obolenj bilo izjemno veliko, danes pa zaradi zgodnje sterilizacije psic dosti manj. Možnost za nastanek tumorja na mlečnih žlezah pri zgodno steriliziranih samicah (tistih, ki so bile sterilizirane pred prvo gonitvijo) je skoraj ničelna.

Po navadi se ti tumorji pojavijo po šestem letu starosti, pogosteje pa so prisotni tudi pri debelejših psicah ter pri pasmah kot na primer nemški ovčar, pudelj, ptičar… Te tumorje se operativno odstrani, po navadi je potrebna tudi kemoterapija. V približno polovici primerov pa se takšen tumor razširi (metastaze) tudi drugam, največkrat pa v bezgavke in pljuča psice.

Kostni tumorji

Najpogosteje, vendar ne vedno, se pojavijo pri večjih pasmah. Najbolj prisotni so pri pasmah kot je nemška doga. S histološkega vidika so ti tumorji različni sarkomi (odvisno od kje izhajajo, ali izhajajo iz kosti, hrustanca…), največkrat pa gre za osteosarkome (vrste raka, ki izhajajo iz kostnega tkiva, so zelo agresivne in najpogosteje prizadenejo hitro rastoče pse).

Prvi znaki kostnega raka se kažejo s šepanjem psa in z izboklino okoli prizadetega območja, kjer se tumor nahaja. Kar gre za zelo agresivno obliko se ta hitro širi in je nujno že ob prvih znakih obiskati veterinarja. Zdravi se z operacijo v kombinaciji s kemoterapijo. Žal pa je za to obliko rakavega obolenja zaradi hitrega širjenja na druga tkiva zdravljenje velikokrat neuspešno.

Limfomi

Gre za maligno obolenje limfatičnega tkiva – limfne celice se začnejo nenadzorovano deliti. Ta oblika rakavega obolenja, ki je zelo agresivna, je pri psih veliko bolj pogosta kot pri ljudeh. Pravzaprav gre za najbolj pogosto obliko raka pri psih. Prizadene vranico, jetra, bezgavke in tudi druge organe, kasneje pa lahko prizadene tudi kostni mozeg. Če pri psu opazimo povečane bezgavke, pes pa je apatičen in brez apetita, to lahko kaže na periferni limfom. Bruhanje, bolečine v trebuhu, driska ter oteženo dihanje pa kažejo na notranji limfom. Če je obolenje dovolj zgodaj diagnosticirano, je limfom večinoma ozdravljiv, zdravi pa se s kemoterapijo.

Zgoraj naštete so le ene izmed mnogih oblik tumorjev, ki se pri naših štirinožnih kosmatincih največkrat pojavijo. Do določene mere pa lahko nekatere tudi preprečimo.

Genetski in epigenetski vplivi: Zakaj je določena pasma bolj dovzetna?

Če je rak pogostejši pri starejših psih, to pomeni, da je starost dejavnik tveganja. Vendar pa obstajajo tudi drugi dejavniki. Nekateri psi so bolj nagnjeni k raku ali njegovemu razvoju v mlajših letih. Nedavna raziskava o starosti ob diagnozi raka glede na pasmo, težo, spol in vrsto raka je ugotovila, da je povprečna starost psov ob diagnozi raka 8,8 let. Vendar pa so bili samci diagnosticirani v mlajši starosti kot samice, kastrirani/sterilizirani psi pa v starejši starosti kot nekastrirani/sterilizirani.

Poleg tega so bili čistokrvni psi in veliki psi diagnosticirani v mlajši starosti kot psi mešanci. Raziskave so pokazale, da je največ rakavih obolenj pri pasmah kot so bokserji, beagli in zlati prinašalci. Študije so pokazale, da imajo nekatere pasme psov večje tveganje za določene vrste raka, kar nakazuje njihova genetska nagnjenost.

Pregled literature o pasemski nagnjenosti k raku je pokazal, da določene vrste raka, kot na primer osteosarkom prizadene večje pasme psov, kot so rottweilerji, nemške doge in veliki hrti. Različne pasme so nagnjene k različnim vrstam raka. Veterinarji, znanstveniki, pasemske zveze in vzreditelji trdo delajo na razumevanju teh genetskih nagnjenosti in upajo, da bodo sčasoma zmanjšali tveganje za razvoj raka.

Zdravljenje raka pri psih

Zdravljenje raka je odvisno od vrste raka, ki se je razvila pri vašem psu, ter od stopnje bolezni. Vendar pa zdravljenje pri večini psov običajno vključuje kirurški poseg za odstranitev čim večjega dela raka/tumorja, obsevanje za uničenje rakavih celic (radiacija), kemoterapijo ali imunoterapijo za krepitev imunskega sistema psa v boju proti raku. Ta pristop je sicer zelo pomemben, vendar je prepogosto spregledana tiha grožnja, ki jo v borbi za preživetje predstavlja kaheksija (spremembe v metabolizmu, ki nastanejo zaradi zdravljenja). Kaheksija namreč pogosto povzroči v organizmu večjo škodo kot sam tumor.

Vaš veterinar lahko uporabi tudi kombinacijo zdravljenj, vse z namenom zdravljenja tumorja ter morebitnega širjenja le tega. Stroški zdravljenja se bodo zelo razlikovali, odvisno od uporabljenih zdravljenj in dolžine trajanja zdravljenja vašega psa.

Naravna zdravila za raka pri psih – Naravne terapije in komplementarna medicina: Ali lahko pomagajo?

Naravna zdravila in komplementarna medicina se vse pogosteje uporabljajo v veterinarski praksi kot dopolnilo k tradicionalnemu zdravljenju raka pri psih. Pomembno je poudariti, da nobena naravna terapija ne more nadomestiti klasičnih zdravljenj, kot so kirurgija, kemoterapija ali radioterapija, vendar pa lahko nekatera naravna sredstva pomagajo izboljšati kakovost življenja psa, podprejo njegovo imunost ali zmanjšajo neželene učinke zdravljenja.

Anatomija in delovanje pasjega imunskega sistema v povezavi z rakom

Imunski sistem psa je ključni del njegovega obrambnega mehanizma, saj pomaga zaščititi telo pred okužbami, boleznimi in drugimi poškodbami. Pri raku pa imunski sistem pogosto doživi spremembe, ki vplivajo na njegovo sposobnost prepoznavanja in boja proti rakavim celicam. Razumevanje, kako rak vpliva na imunski sistem psa, vam lahko pomaga pri oblikovanju ustrezne podpore za vašega psa med zdravljenjem.

Imunski sistem ne prepozna rakavih celic. Rakave celice so običajno del telesa, vendar so mutirane in ne delujejo tako kot zdrave celice. V nekaterih primerih imunski sistem ne prepozna teh celic kot grožnjo, ker so še vedno podobne normalnim celicam telesa. To pomeni, da imunski sistem ne more učinkovito napasti in uničiti rakavih celic.

Sam rak, zlasti v naprednih fazah, lahko oslabi imunski sistem. Rakave celice se lahko širijo in povzročijo vnetje ter zmanjšanje števila imunskih celic, kot so limfociti in makrofagi, ki so odgovorni za zaščito telesa pred boleznimi.

Zdravljenje raka, kot je kemoterapija, obsevanje ali operacija, pogosto oslabi imunski sistem. Kemoterapija na primer ne le da cilja na rakave celice, temveč lahko tudi poškoduje zdrave celice, vključno z imunskimi celicami. To povečuje tveganje za okužbe, ki jih telo težje premaga. Nekateri tumorji lahko izločajo posebne molekule, ki zavirajo delovanje imunskega sistema. To omogoča rakavim celicam, da se izognejo imunskemu napadu, kar še dodatno oteži boj telesa proti raku.

Kaj narediti in kako podpreti imunski sistem psa z rakom?

Zaradi oslabitve imunskega sistema pri raku in zdravljenju raka je ključno, da zagotovite podporo, ki bo pomagala krepiti imunske funkcije vašega psa.
Prehrana igra ključno vlogo pri podpori imunskega sistema. Izbira kakovostne hrane, ki je bogata z vitamini (predvsem vitamini A, C, E), minerali (cink, selen) in antioksidanti, pomaga krepiti imunski sistem in zmanjša oksidativni stres. Dodajanje sveže zelenjave in sadja, ki vsebuje naravne antioksidante, je lahko zelo koristno.

Dodatek vitaminov

Vitamin A: Študije predpostavljajo, da bi bili lahko retinoidi (v naravi prisotni ali sintetični derivati vitamina A) sami ali v povezavi z drugimi agensi učinkoviti pri zdravljenju nekaterih vrst malignih obolenj. Retinoidi spodbujajo celično diferenciacijo in lahko povečajo dovzetnost rakavih celic na kemoterapijo ali radiacijsko terapijo. Zelo dober naravni vir vitamina A je korenje, pri nas pa najdete Canis Extra korenčkov granulat.

Vitamin C: Določene študije poročajo, da naj bi vitamin C (askorbinska kislina) preprečeval razvoj določenih oblik raka. Pri premagovanju rezistence rakavih celic na nekatera zdravila lahko veterinarji kot možno terapijo uporabimo askorbinsko kislino. Preveri naš Canis Extra Bio šipek v prahu kot naravni vir vitamina C. Naša Canis Extra Bio Tavžentzelišča poskrbijo za dodaten vnos vitaminov, mineralov in pomembnih antioksidantov.

Dodatek mineralov

Študije nakazujejo, da lahko imajo minerali kot so železo, selen in cink pomemben vpliv na rakava obolenja, vendar zaenkrat še ni potrjene korelacije, prav tako niso določene količine. V vsakem primeru pa lahko psa podprete z vitamini in minerali v času zdravljenja in tudi po uspešnem zdravljenju.

Naš Canis Extra Aktiv (multivitaminski kompleks – vitamini in minerali) ponudi širok spekter naravnih vitaminov in mineralov, kar je koristno pri imunski podpori in izboljšanju celostnega stanja psa.

Prav tako je lahko v veliko podporo Canis Extra Zeolit, ki ima sposobnost vezave težkih kovin, toksinov in nekaterih škodljivih snovi v prebavnem traktu, zato jih lahko odstrani iz telesa preko prebave. Nudi podporo imunskemu sistemu, ker zmanjšuje obremenjenost telesa s toksini in lahko posredno krepi obrambo organizma. Nekatere raziskave nakazujejo, da zeolit lahko zmanjša oksidativni stres, ki je povezan z nastankom in napredovanjem raka. Največ koristi ima pri zaščiti prebavil, vezavi toksinov in zmanjševanju stranskih učinkov kemoterapije ali obsevanja.

Dodatek omega-3 maščobnih kislin

Omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v ribjem olju (npr. lososovo olje, 3-6-9 BARF olje, kril olje, olje jeter polenovke), imajo protivnetne lastnosti in podpirajo delovanje imunskega sistema. Te kisline lahko pomagajo pri zmanjšanju vnetij in izboljšanju splošnega zdravja psa. Študije potrjujejo, da so omega-3 maščobne kisline koristne za pse obolele za rakom. Preveri ponudbo naših kakovostnih olj.

Na podlagi podatkov lahko sklepamo, da je dodajanje zmernih količin omega-3 maščobnih kislin v prehrano psov z rakom lahko koristno. Omega-3 maščobne kisline lahko izboljšujejo spremembe v metabolizmu, ki so nastale kot posledica rakavih obolenj. Psi s tako prilagojeno prehrano se bolje odzivajo na kemoterapijo, pri njih pa so opazni tudi manj škodljivi učinki radiacijske terapije.

Poleg omega-3 maščobnih kislin pa je koristen tudi vnos kakovostnih maščob za okrepitev ogranizma v času zdravljenja, ob izgubi apetita in ob izgubi telesne teže. Naše Canis Extra kozje mleko v prahu je izjemno hranljivo z visokim deležem maščob, ki so lažje prebavljive v primerjavi z maščobami iz kravjega mleka. Prav tako kozje mleko vsebuje manj laktoze.

Dodatek probiotikov

Uporaba probiotikov lahko pomaga vzdrževati zdravo črevesno floro, kar je ključno za podporo imunskega sistema, saj je veliko imunskih celic lokaliziranih v črevesju. Probiotiki pomagajo uravnotežiti bakterijsko floro v prebavnem sistemu in podpirajo prebavo.

Stres ima negativen vpliv na imunski sistem, zato je pomembno, da psu omogočite mirno in sproščujoče okolje. Aktivnosti kot so masaže, nežni sprehodi in ustvarjanje mirnega okolja, lahko pomagajo zmanjšati stres in podpreti zdravje imunskega sistema.

Poleg tradicionalnega zdravljenja z zdravili in obsevanjem se nekateri veterinarji odločijo za imunoterapijo, ki spodbuja imunski sistem, da bolj učinkovito napada rakave celice. Imunoterapija pomaga telesu, da prepozna in uniči rakave celice, ki se sicer lahko izmuznejo imunskemu sistemu.

Rak pri psih in ustrezna prehrana

Prehranska terapija je ključna pri zdravljenju kaheksije (sprememb v presnovi beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov) in nadzorovanju malignih bolezni. Posamezne hranljive snovi lahko zmanjšajo toksičnost, povezano s kemoterapijo in radiacijsko terapijo, ter pospešujejo celjenje ran po operacijah. Predvsem je pomembno, da s prehransko intervencijo začnemo dovolj zgodaj, še preden začnejo psi kazati znake hujšanja, oslabitve organizma in anoreksije, ter da jo izvajamo dosledno, saj lahko tako izboljšamo kakovost življenja psov.

Prehrana ima velik vpliv na zdravje psa. Prehrana, bogata z antioksidanti, zdravimi maščobami, vlakninami in beljakovinami, lahko pomaga krepiti imunski sistem in podporo telesu pri boju proti raku. Uporaba svežih, naravnih sestavin je pogosto priporočljiva. Pravilna prehrana lahko tudi pripomore k večji odpornosti telesa in izboljša kakovost življenja psa, ki se sooča z rakom.

• Visoko kakovostne beljakovine: Beljakovine so nujno potrebne za obnovo tkiv, krepitev imunskega sistema in vzdrževanjem mišične mase. Rak in zdravljenje raka, povzročita izgubo mišične mase, zato so visoko kakovostne beljakovine bistvene.
• Zmanjšajte vnos ogljikovih hidratov: Rakove celice kot vir energije v prvi vrsti uporabljajo sladkor (glukozo), zato nekateri strokovnjaki priporočajo zmanjšanje ogljikovih hidratov v prehrani psa z rakom. Zmanjšanje ogljikovih hidratov, predvsem enostavnih sladkorjev kot so riž, krompir in pšenica, lahko pomaga zmanjšati vire energije za rakave celice. Alternativa le teh bi bile razne vrste zelenjave, kot na primer bučke, špinača in ostala zelena zelenjava, ki vsebujejo vlaknine, vendar so manj bogate z enostavnimi sladkorji.
• Povečajte vnos zdravih maščob: Maščobe so pomembne za energijo, zaščito organov in splošno zdravje. Omega-3 maščobne kisline so še posebej koristne, saj imajo protivnetne lastnosti in lahko pomagajo zmanjšati vnetje ter podpirajo delovanje imunskega sistema.

Naturavetal hrana je v celoti naravna brez sitetičnih dodatkov kar je za pse z obolenji raka ključnega pomena. Na tak način obolel organizem in njegove organe ne obremenimo s sintetičnimi dodatki in tako je tudi zdravljenje bolj uspešno. Od naše hrane bi vam svetovali izključno mokro hrano, ker ne vsebuje ogljikovih hidratov. Vsaka suha hrana (ne glede ali so to briketi ali hladno stiskana hrana) vsebuje višji delež ogljikovih hidratov kot mokra hrana.

Naturavetal uravnotežena mokra hrana v pločevinkah

Lahko se odločite za hranjenje psa z našimi uravnoteženimi obroki mokre hrane v pločevinkah. Pločevinke so 100% naravne brez sintetičnih dodatkov in brez BPA premaza. Vsebujejo več kot 75% kakovostnega mišičnega mesa in pripadajočih notranjih organov. Svetujemo, da se odločite za monoproteinske pločevinke (vsebujejo samo en vir beljakovin). Izbirate lahko med naslednjimi okusi:

• Jagnjetina z bučo in bučkami
• Konj z bučo in bučkami
• Polak (bela riba) s pastinakom in mangom
• Bivol s koromačem in hruško
• Govedina z repo in jabolkom

Pločevinke so uravnotežene in vam pri zdravem psu ne bi bilo potrebno ničesar dodajati. Pri psih z rakavimi obolenji pa svetujemo še dodatek omega-3 maščobnih kislin, vitaminov in mineralov. Prav tako svetujemo dodatek kozjega mleka v primeru, da je pes shujšal.

Naturavetal dopolnilna mokra hrana

Druga možnost je, da se odločite za našo dopolnilno hrano v pločevinkah ali mesnih klobasah. Pločevinke in klobase so sestavljene izključno iz enega vira mesa in pripadajočih notranjih organov. Izbirate lahko med naslednjimi okusi:

• Pločevinke:
  • 100% račje meso
  • 100% govedina
  • 100% govedina z zelenimi vampi

• Klobase:
  • 100% jagnječje meso
  • 100% kozje meso
  • 100% piščančje meso
  • 100% meso divjačine
  • 100% konjsko meso
  • 100% kunčje meso

Našteta hrana je dopolnilna in ni uravnotežena, zato morate obrok dopolniti. Pri takšni sestavi obroka lahko sami nadzorujete količino in vrsto sestavin prav tako lahko lažje sledite priporočilom veterinarja. Dopolnilno hrano je potrebno dopolniti z zelenjavno zeliščnim deležem, ki ga lahko pripravite sami ali pa uporabite naše že pripravljene Top Fit Mix kosmiče brez žitaric. Nujen je dodatek kalcija; odličen vir kalcija so naše Canis Extra Bio zmlete jajčne lupine ali Canis Extra apnenčasta alga. Prav tako je potreben dodatek omega-3 maščobnih kislin iz “jedilnega olja” kot je naše lososovo olje, 3-6-9 BARF olje ali konopljino olje.

Zgoraj opisan je uravnotežen obrok, ki bi ga pripravili za zdravega psa, da dobi ustrezen vnos vseh hranilnih snovi. Pri psu z rakom pa poleg naštetega svetujemo še dodaten vnos omega-3 maščobnih kislin, vitaminov in mineralov. Prav tako svetujemo dodatek kozjega mleka v primeru, da je pes shujšal.

Preventivni ukrepi: Kaj lahko storimo za zmanjšanje tveganja?

Z uravnoteženo in naravno prehrano, čim manjšo izpostavljenostjo škodljivim snovem ter redno telesno aktivnostjo lahko zmanjšamo možnost za nastanek rakavih obolenj. Pri odločanju o pasmi pa je potrebno preučiti same potrebe pasme. Nekatere pasme so namreč lahko dosti bolj dovzetne za različna rakava obolenja. V primeru kakršnih koli sprememb pri psu pa se je najbolje posvetovati z veterinarjem, ki bo psa pregledal in ugotovil, ali gre zares za rakavo obolenje, ter za to predpisal ustrezno zdravljenje.

Rak pri psu je lahko zelo čustven in izčrpavajoč izziv za lastnike, vendar z zgodnjo diagnozo, ustreznim zdravljenjem in podporo lahko psi živijo še dolgo in kakovostno življenje, tudi kljub bolezni. Pomembno je, da se zavedate, da rak ni nujno končni izid, saj so možnosti za zdravljenje vedno boljše, predvsem pri zgodnjih fazah bolezni.