Sindrom zlomljenega repa

Objavljeno 9. septembra, 2022

Če sem iskrena, do pred 14 dni nisem vedela, da sindrom zlomljenega repa sploh obstaja, dokler se to ni zgodilo našemu biglu Bondu. Ko sem gledala njegov rep in je bil ves čas med njegovimi nogami sem vedela, da je nekaj narobe. Bigli imajo svoj rep skoraj vedno ponosno pokončno in je bilo res nemogoče spregledati njegov rep med nogami.

Takrat sem začela raziskovati in naletela na sindrom zlomljenega repa (ang. ga poimenujejo tudi Limber tail syndrome, cold water tail). Znanstveno ime za to stanje naj bi bilo akutna repna miopatija. Ugotovila sem, da ni ogromno zapisov na to temo in, da veliko pasjih lastnikov tega sindroma ne pozna, zato sem rekla, da zadevo raziščem, da bom naslednjič bolje pripravljena. Torej v nadaljevanju zapisa, kaj je sploh sindrom zlomljenega repa (pes ima rep med nogami), zakaj pride do tega stanja in kako lahko psu sami pomagamo.

Pes ima rep med nogami – sindrom zlomljenega repa

Kaj je sindrom zlomljenega repa?

Pri sindromu zlomljenega repa izgleda tako, kot da bi bil rep dejansko zlomljen. Pes repa ne more postaviti pokončno, prav tako z njim ne more migati, kar je res grozno videti. Psa rep boli, prav tako ga boli predel okoli repa, zato ima težave pri sedenju in tudi pri ležanju. Do sindroma zlomljenega repa pride zaradi poškodb mišic pri korenu repa. Zakaj točno pride do tega, strokovnjaki še danes ne znajo pojasniti in navajajo več različnih vzrokov. Vedno pa so ti vzroki povezani s previsokim fizičnim naprezanjem oziroma s fizično aktivnostjo, ki je psi niso vajeni.

Vzroki za sindrom zlomljenega repa:

Plavanje v premrzli ali pretopli vodi
Fizične aktivnosti v mrzlem, vlažnem in deževnem vremenu
Daljši lov v vlažnem vremenu
Premalo kondicije
Premajhna kletka v času spanja ali med potovanjem

Napisano je zelo široko in zagotovo se je vaš pes že znašel v zgoraj opisanih situacijah in ni prišlo do sindroma zlomljenega repa. Sindrom je običajno precej redek in v večini primerov do njega ne pride, tudi če npr. pes plava v hladnejši vodi.

sindrom zlomljenega repa — Bond drugi dan s povešenim repom, ampak že malo boljše volje

Najpogosteje pride do opisanega sindroma zaradi prehitrega začetka aktivnost, pred tem pa pes na te gibe ni bil navajen. Repne mišice, ki npr. pri plavanju in drugih podobnih aktivnostih intenzivno delajo teh gibov niso navajene in niso pripravljene na tak napor. Zaradi tega mišice nabreknejo in otečejo, stisnejo vezivno tkivo in na tak način prekinejo dotok krvi v rep.

Domneva se, da je posledica omejevanja prekrvavitve (ishemija) repnih mišic (repna miopatija), običajno po plavanju ali izpostavljenosti hladnemu ali mokremu vremenu. Specifične mišične skupine, ki so najbolj prizadete, so mišice, ki ustvarjajo gibanje od strani do strani pri mahanju z repom. Okoli glave repa je zelo malo prostora, znotraj katerega se lahko mišice razširijo. Posledično je prekrvavitev teh mišic omejena, kar povzroča bolečino, oteklino, poškodbo mišic in paralizo.

Sindrom se pojavi nekaj ur/dni do enega tedna po sprožitveni aktivnosti. Sindrom nastopi zelo hitro nato pa tudi postopoma in hitro pojenja.

Simptomi zlomljenega repa

rep visi naravnost navzdol, kot da bi bil paraliziran, kar običajno potrdi diagnozo
bolečina okoli repa in zadnjega dela telesa
odpor do sedenja
letargičnost
odklanjanje hrane
samice imajo lahko težave pri uriniranju, ker ne morejo dvigniti repa
težave pri odvajanju blata

Katere pasme najpogosteje prizadane?

Sindrom zlomljenega repa se lahko pojavi pri vseh pasmah psov, pri obeh spolih in pri vseh starostih. Pogosteje se sindrom pojavi pri lovskih psih kot so prinašalci in labradorci, goniči, pointerji in seterji. Pogosteje se sindrom pojavi pri samcih in pri psih, ki imajo pokončen in zelo aktiven rep.

Osebna izkušnja: Bond in sindrom zlomljenega repa

Bond je bigl, torej gonič, kar pomeni, da je sindromu že pasemsko bolj podvržen. Zgodilo se nam je na morju. Bili smo na čolnu in smo se zasidrali v čudovitem zalivu. Vsaj tako mislim, da je v našem primeru bil to sprožitveni dogodek. Vedela sva, da Bond ne plava rad, zato sva kupila veliko blazino za Bonda, da bi ga peljala iz čolna na plažo. Seveda se je blazina nekoliko upognila in je imel Bond »svojo rit« v vodi, ki je imela 23 stopinj. Ko smo se bližali plaži je seveda Bond skočil iz blazine in plaval na plažo. Izgledal je povsem zadovoljen in miren zato smo zadevo v celem dnevu ponovili še dvakrat.

Proti večeru, ko smo se vračali je bil Bond še povsem normalen potem pa kar naenkrat rep med noge. In to ni bilo zaradi prestrašenosti ali strahu, temveč zaradi bolečine. Bond si je začel gristi in lizati rep, zraven pa stokati od bolečine. Videla sem tudi, da ima težave s sedenjem in ležanjem. Tudi volje je bil zelo slabe s tistim žalostnim izrazom na obrazu. Seveda sem se takoj prestrašila, vendar glede na to, da smo bili na otoku, kjer ni veterinarja in pred jutrom sploh ni možnosti, da bi prišli na trajekt sem se nekako morala pomiriti, Bond pa je tudi zaspal, ampak sem vidila kako mu krči zadnji del telesa, tako da vem, da ga je bolelo.

Seveda sem v tem času prebrala vse možno na spletu, kaj bi to lahko bilo in prišla do zaključka, da najverjetneje gre za sindrom zlomljenega repa, ki pa ni življenjsko ogrožajoče stanje in se res kar hitro povrne v prvotno stanje.

Naslednje jutro je Bond bil že veliko boljše volje, rep je bil še vedno med nogami, vendar se je že precej lažje vsedel. Ni še bil tisti tapravi Bond, videlo se mu je, da je utrujen, zato sva mu pustila cel dan počivat. Čez 4 dni je sindrom popustil in Bond je bil ponovno vesel kuža z mahajočim repkom, kot da se ni nič zgodilo.

Vsekakor sem se počutila krivo, ker sem svojemu psu nenamerno povzročila bolečine. Naslednje leto bova vsekakor bolj pazlijva in Bondu ne bo dovoljenega toliko plavanja. Da pride do sindroma zlomljenega repa je včasih dovolj en napačen gib, tako da stanje dejansko zelo težko v celoti preprečimo.

sindrom-zlomljenega-repa-bond — Bond na izletu s čolnom uživa v lepem vremenu

Posledice sindroma zlomljenega repa in preventiva

Različno od stopnje resnosti sindroma, je včasih rep le malenkost ukrivljen, včasih pa visi popolnoma med nogami in ga pes ne more premikati. Pes ima rep med nogami kot, da ga je nečesa na smrt strah. Ker je stanje lahko boleče imajo določeni psi težavo s sedenjem in ležanjem. Pri večini psom se sindrom zlomljenega repa ne izrazi v tako hudi obliki in večina psov s sindromom popolnoma normalno funkcionira.

V zelo redkih primerih lahko pride do prevelike izgube mišičnih vlaken in do nastanka prevelike brazgotine, da bi bilo stanje popravljivo. To pomeni, da okrevanje ni mogoče in, da bo rep ostal ukrivljen celo življenje. Običano, psi ki enkrat doživijo sindrom zlomljenega repa, niso več nagnjeni k ponovitvi. V večini primerov sindrom izgine po 2 do 7 dneh mirovanja, včasih pa lahko traja tudi nekaj tednov. Čas, ki je potreben za okrevanje, je odvisen od stopnje poškodbe in tudi psa samega.

Najboljša preventiva je, da se izognemo situacijam v katerih pes lahko razvije sindrom zlomljenega repa. Pred vsako intenzivno športno dejavnostjo se prepričamo, da je pes na to ustrezno pripravljen. Bond sicer ni veliko plaval, vendar ni navajen plavanja in njegove mišice v repu teh gibov niso poznale, zato sumim da je v našem primeru bil to razlog za razvoj sindroma.

Je pa plavanje res tak šport na katerega psa težje pripravimo kot npr. na hojo v hribe. Določene pasme kot so npr. bigli in drugi goniči preprosto niso namenjene plavanju in tudi njihove mišice niso razvite v te namene. Tako da menim, da moramo biti na ta sindrom še posebej pozorni lastniki, ki imamo pse, ki jim plavanje ni ravno »pisano na kožo«.

Ker lahko do sindroma privede tudi predolgo ležanje v premajhni kletki, poskrbimo, da ima v času potovanja ali dalje vožnje pes izpuste iz boksa, da se lahko ustrezno pretegne in razmiga.