Dermatitis pri psu – vzroki, znaki in ukrepanje

Dermatitis pri psu je ena najpogostejših težav, s katerimi se srečujejo lastniki psov. Gre za vnetje kože, ki se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov – od alergij, parazitov, prehranskih težav do okoljskih dejavnikov. Čeprav dermatitis sam po sebi ni življenjsko ogrožujoč, lahko psu povzroča močno nelagodje, srbenje, bolečino in posledično vpliva na kakovost življenja. Ker se stanje pogosto ponavlja, je ključ do uspeha pravočasno prepoznavanje, razumevanje vzrokov in ustrezen pristop k zdravljenju ter preventivi.

Dermatitis je kar takšna beseda, za katero bi rekla, da je malo “zlorabljena”, saj nam izraz dermatitis (vnetje kože) ne pove prav veliko in nam nič dosti ne koristi, če vemo, da ima pes dermatits ker ne vemo zakaj je prišlo do vnetja kože. Razlogi pa so tako različni in kompleksni, da brez, da bi vedeli kaj povzroča vnetje kože, dermatitisa ne moremo pravilno zdraviti.

V tem članku bomo podrobno razložili, kaj dermatitis sploh je, zakaj nastane, kako ga prepoznamo ter kako pomagati psu z naravnimi in veterinarskimi rešitvami.

Kaj je dermatitis pri psu?

Dermatitis je izjemno splošen izraz za vnetje kože. Pri psih se lahko pojavi na različnih delih telesa – na tačkah, ušesih, trebuščku, med prsti, na hrbtu, vratu ali okoli repa. Vnetje običajno nastane kot posledica draženja kože ali prekomerne imunološke reakcije.

Najpogosteje se dermatitis pri psu kaže kot:

• srbeča koža,
• rdečica,
• izpuščaji,
• luščenje,
• ranice,
• izpadanje dlake,
• neprijeten vonj kože.

Dermatitis ni samo ena bolezen, temveč skupina stanj, ki imajo skupno točko – koža je vnetna, razdražena ali poškodovana.

Vzroki za dermatitis: Zakaj pride do dermatitisa?

Vzroki so lahko zelo različni. Nekateri psi so že genetsko bolj občutljivi, pri drugih težave sproži okolje, hrana ali določeni paraziti. V večini primerov dermatitisa ne povzroči en sam faktor, temveč kombinacija več sprožilcev. Med najpogostejšimi vzroki za dermatitis opa najdemo spodaj naštete.

1. Alergije

Alergije pri psih so najpogostejši razlog za dermatitis. Gre za pretiran/napačen imunski odziv organizma, ki pride v stik s popolnoma običajno snovjo, ampak se nanjo napačno oddove. Najpogostejše vrste alergij pri psih:

• Na okolje (atopijski dermatitis): Povzročijo jo pršice, pelod, trava, prah, plesen. Pojavlja se sezonsko ali celo leto. Tukaj zelo težko karkoli naredimo, saj se je npr. pršicam izjemno težko izogniti, prav tako različnim travam in cvetnim prahom.
• Na hrano: Pogosti sprožilci so: piščanec, pšenica, soja, mlečni izdelki, govedina, jajca, grah. Pogosto se pokaže skozi srbečino, vnete ušesa in prebavne motnje. Hrana za alergične pse, ki je brez vseh naštetih sprožilcev je prva izbira za rečevanje tovrstne alergje.
• Kontaktna alergija: Redkejša, a možna – reakcija na detergente, čistila, plastiko, umetne tkanine, določene rastline.

2. Paraziti

Nekateri paraziti povzročajo močno srbečino in kožne spremembe:

• Bolhe (bolšji dermatitis – ena najpogostejših oblik): ne pozabimo, pes ima lahko alergijo tudi na bolšji ugriz, kar pomeni, da ga srbi celotno telo ne le mesto ugriza. Že ena sama bolha lahko sproži reakcijo pri psu, ki je občutljiv na bolšjo slino.
• Pršice (demodex, sarcoptes) – pršice so majhni pajkovci znani po svojim izjemnih zajedavskih sposobnostih. Pršice zajedajo na večjih sesalcih kot je človek in psi. Pršic je ogromno, na psih najpogosteje zajeda Sarcoptes scabiei (srbec) – kar po domače rečemo, da ima pes garje, ko je koža okužena s to pršico. Druga pršica, ki je prav tako pogosta je demodex, ki povzroča bolezen demodikoza. Pršice pa se lahko prav tako naselijo v ušesih, takrat govorimo o ušesnih garjah.
• Uši – to je izjemno redko, je pa tudi mogoče
• Klopi – dermatitis, ki ga povzročijo klopi, ni posledica same prisotnosti klopa na psu, ampak reakcije organizma na ugriz, slino klopa ali posledično okužbo kože. Ko se klop prisesa na psa, vbrizga slino, ki vsebuje: antikoagulanse, anestetike, beljakovine in encime. Ta slina ima nalogo, da prepreči strjevanje krvi in zmanjša občutek ugriza. Pri številnih psih lahko te snovi povzročijo reakcijo, podobno kot jo povzroča ugriz bolhe.

3. Bakterijske in glivične okužbe

Kepe (zavozlana dlaka), vlaga, zadrževanje vode v dlaki ali poškodovana koža dajejo idealne razmere za razrast različnih bakterij in kvasovk. Najpogostejše so:

• Bakterije (bakterijski dermatitis) – najpogostejši povzročitelj je Staphylococcus pseudintermedius, ki je povsem normalen prebivalec kože psa. Težava postane, ko se zaradi poškodbe ali draženja kože prekomerno razmnoži. Ko se koža poškoduje (najpogosteje zaradi praskanja), bakterije zlahka vstopijo v globlje plasti kože, kjer se hitro razmnožijo. Imunski sistem se na ta vdor odzove in tako pride do vnetja (dermatitisa). Najpogostejši znaki bakterijskega dermatitisa so okrogle rdeče lise (“hot spots”), gnojni mozoljčki ali izpuščaji, rumenkaste ali zelene kraste, neprijeten vonj in izpadanje dlake okoli prizadetega mesta.
• Kvasovke – so normalno prisotne na koži psov. Problem se začne, ko se kvasovke prekomerno razmnožijo (zaradi prekomerne vlage in toplote, alergije, oslaboljenega imunskega sistema ali hormonskih težav). Razrast kvasovk se kaže kot mastna koža, vnetje, neprijeten vonj, rdečica in srbež. Ker pes razrast kvasovk izjemno srbi si s praskanjem poškoduje kožo in nastane sekundarna bakterijska okužba (bakterijski dermatitis). Najpogostejši znaki kvasovk (Malassezia) so močan, sladkast ali “kvasast” vonj, rdečina med prsti, rjavi madeži na dlaki med prsti (pes se liže), mastna ali voskasta koža, temne pigmentacije (hiperpigmentacija), zadebeljena koža (“slonova koža”), srbeča ušesa in temno rjav izcedek.
• Glive – glive napadajo povrhnjico kože, saj se razraščajo na keratinu, ki ga najdemo v koži, dlaki in krempljih. Ko pridejo v stik s kožo in imajo dobre pogoje (vlaga, toplota, poškodbe), prodrejo v keratin in se tam razmnožujejo. Pri glivično okužbi se na koži pojavijo rdeče obročaste lise, luščenje kože in srbečica. Pri t.i.»ringwormu« je pogosto vidna okrogla, brezdlaka, luskasta sprememba z dvignjenim robom.

Te okužbe pogosto ne nastanejo same od sebe – običajno so posledica praskanja, alergij ali oslabljenega imunskega sistema. Koža psa je naravno prekrita z mikroorganizmi – bakterijami, kvasovkami in glivami, ki so del zdrave mikrobiote. Dokler so v ravnovesju, ne povzročajo težav. Težava nastane, ko se ravnovesje poruši, imunski sistem oslabi ali ko koža zaradi srbenja in poškodb postane ranljiva. Takrat se določeni mikroorganizmi prekomerno razmnožijo in povzročijo vnetje, srbenje in druge znake dermatitisa.

4. Nepravilna prehrana

Koža je največji organ in močno odvisna od kvalitetne prehrane. Slaba prehrana ali hranjenje z neprimernimi beljakovinami lahko povzroči suho kožo, izgubo dlake, srbenje in vnetja. Psi pogosto reagirajo tudi na presežek umetnih dodatkov, barvil, konzervansov in nenaravnih sestavin.

Koža in dlaka za svoje delovanje potrebujete številne vitamini in minerale. Absorpcija teh molekul iz prebavnega trakta pa je izjemno komplicirana, saj so (še posebej vitamini) velike molekule, ki težko prehajajo črevesno sluznico. Tako je izjemnega pomena, da so vitamini v izbrani hrani naravnega izvora. Naravni vitamini pridejo v organizem z različnimi encimi in koencimi, ki pomagajo pri absorpciji, sinetični vitamini so “goli” brez teh pomagalcev, zato se zelo težko vsrkajo v organizem.

5. Okoljski dejavniki

Tudi različni dejavniki iz okolja lahko povzročijo dermatitis (vnetje kože):

• vlaga in vročina (vročinski dermatitis),
• pomanjkanje higiene, še posebej pri dolgodlakih psih, če niso pravilno negovali
• kopanje z neprimernimi in agresivnimi šamponi ali prepogosto kopanje
• stres,
• pomanjkanje gibanja in slab pretok krvi v koži,
• onesnaženje in kemikalije

Znaki dermatitisa pri psu

Ker so vzroki za razvoj dermatitisa (vnetja kože) tako različni, so tudi znake dermatitisa številni in različni. Spodaj so najpogostejši simptomi:

• Močna srbečica – srbenje povzroči, da se pes intenzivno praska, liže in grize, še posebej med prsti, po trebuhu, okoli repa, ušesih, dimljah in vratu.
• Rdečina – koža je videti razdražena, pordela, občutljiva na dotik.
• Izpadanje dlake – pojavijo se plešasti predeli ali tanke lise. Pogosto jih opazimo na bokih, tačkah ali repu.
• Izpuščaji, ranice, kraste – zaradi praskanja ali okužbe nastane sekundarna poškodba kože.
• Močan ali neprijeten vonj – zlasti pri glivičnih okužbah (pogosto se pojavi vonj po kvasu ali »postani« dlaki).
• Temne lise ali zadebeljena koža – dolgotrajno praskanje povzroči zadebelitev kože
• Vnetja ušes – pogost spremljevalni znak dermatitisa – temno rjavo izcedek, tresenje glave, neprijeten vonj.
• Mokra ali mastna koža – mastni madeži, mokri predeli ali kopičenje sebuma lahko nakazujejo seboreični dermatitis ali okužbo.
• Vnetje tačk in vnetje med prsti – težava, ki je pogosto povezana z alergijami (atopija, hrana) ali glivicami.

Najpogostejše vrste dermatitisa pri psih

1. Aatopijski dermatitis

Atopijski dermatitis je kronično vnetno stanje kože, ki je pogosto genetsko pogojeno. Pojavlja se pri psih, ki so preobčutljivi na določene snovi iz okolja, kot so: pršice, pelod, trava, prah in plesen. Pri psih z atopijo je kožna bariera šibkejša, zato alergeni zlahka prodrejo v kožo. Imunski sistem se na te alergene pretirano odzove, kar povzroči vnetje in srbenje. Poleg tega pa se pogosto pojavi tudi vnetje ušes, izpadanje dlake in temnenje kože zaradi kroničnega praskanja.

Atopijo lahko zelo dobro kontroliramo, čeprav je doživljenjsko stanje; s pravilno prehrano brez umetnih dodatkov, dodatkom omega-3 maščobne kisline, probiotiki za imunsko ravnovesje. Če je le mogoče, se skušamo izogniti alergenom.

2. Bolšji dermatitis (FAD – Flea Allergy Dermatitis)

Bolšji dermatitis je najpogostejši kožni problem pri psih. Pojavi se, ko je pes preobčutljiv na slino bolhe. Za reakcijo je dovolj že ena sama bolha, kar pomeni, da lahko pes dobi težave, tudi če bolh sploh ne opazimo. Slina bolh vsebuje več kot 15 različnih snovi, ki pri nekaterih psih sprožijo alergijsko reakcijo. Pes se nato intenzivno praska, kar dodatno poškoduje kožo. Pojavijo se tudi rdeče pike, kraste ali ranice in sekundarne bakterijske okužbe.

Največ kar lahko naredimo je preventiva, da preprečimo, da bi pes dobil bolhe z dosledna zaščita proti bolham (naravna ali veterinarska), čiščenjem okolja (ležalne površine, avto, tkanine) in odpravo sekundarnih okužb, če so prisotne.

3. Glivični dermatitis (kvasovke – Malassezia dermatitis)

Glivični dermatitis je najpogosteje povezan s prekomerno rastjo kvasovke Malassezia pachydermatis, ki je sicer normalno prisotna na koži psa. Težava nastane, ko se začne prekomerno razmnoževati. Najpogostejši razlogi za razrast te glive so alergijske reakcije (prehranske ali okoljske), prekomerna vlaga (med prsti, v ušesih, v kožnih gubah), oslabljen imunski sistem in hormonske motnje (hipotiroidizem, Cushing). To ustvarja idealno okolje, kjer se kvasovke razrastejo in povzročijo vnetje. Simptomi glivičnega dermatitisa so močan, sladkast ali “kvasast” vonj, rdeče, vnete tačke, mastna ali lepljiva dlaka,…

Največ kar lahko naredimo je, da skušamo najti vzrok in ga odpraviti, čistimo kožo z naravnimi protiglivičnimi pripravki, naredimo “kuro” s probiotiki za podporo imunosti,…

4. Akutni vlažni dermatitis (vroča točka – “hot spots”)

Akutni vlažni dermatitis je nenadna, akutna in zelo boleča oblika dermatitisa, ki se pojavi na enem delu telesa. Pogosto nastane dobesedno v nekaj urah. Najpogosteje ga sprožijo ugrizi žuželk (klopi, bolhe, komarji), vozlanje poddlake, vlaga (npr. po kopanju ali dežju), praskanje ali lizanje zaradi srbenja. Ko pes začne prizadeto mesto gristi ali lizati, se hitro razvije vnetje, bakterijska okužba, boleča in mokra rana.

Mokra in rdeča rana ima tudi izcedek in neprijeten vonj, pes pa ne dovoli dotika, povišana na prizadetem mestu je izjemno topla. Psu lahko pomagamo tako, obrezujemo dlake okrog rane (da diha), čistimo z antiseptičnimi sredstvi, preprečimo lizanje; če ne gre drugače z ovratnikom. Če je vnetje res hudo pa se veterinarji odločijo tudi za zdravljenje z antibiotiki in protivnetno terapijo. V prispevku hot spot pri psu lahko prebereš več.

5. Bakterijski dermatitis

Bakterije lahko povzročajo različne vrste vnetja kože:

Folikulitis – pomeni vnetje lasnega (dlačnega) mešička, ki nastane zaradi draženja. Na koži psa se lahko kaže kot mozoljčki, rdeče izbokline, majhne ranice ali kraste. V primerih, ko je lasni mešiček močneje poškodovan, se lahko razvije tudi folikularna cista. Najpogostejši vzrok folikulitisa so bakterije – predvsem bakterije vrste Staphylococcus. Drugi možni vzroki so prekomerno drgnjenje ali praskanje, glivice ali paraziti.

Pioderma (bakterijska okužba kože) – Pioderma se najpogosteje kaže kot pustule ali mozoljčki z belim središčem, napolnjenim z gnojem. Pri mladičih se ta oblika včasih imenuje impetigo. Ko je koža poškodovana se bakterije – najpogosteje vrste Staphylococcus – naselijo v prizadeto območje in povzročijo okužbo. Najbolj dovzetna mesta za razvoj pioderme so pod vratom, pod repom in na bokih ter med kožnimi gubami, kjer je stalni stik kože ter toplote, temnega in vlažnega okolja.

Kot pri vsaki okužbi velja, da zgodnje zdravljenje prinese hitrejše rezultate. Čim dlje je okužba prisotna, tem težje jo je odpraviti, saj se lahko oblikujejo bakterijski biofilmi, ki bakterije ščitijo pred zdravljenjem.

6. Intertrigo (dermatitis kožnih gub)

Intertrigo, znan tudi kot dermatitis kožnih gub, je vnetje in draženje kože, ki nastane zaradi trenja med kožnimi gubami pri psu. Težavo dodatno poslabšajo alergije ter prekomerna rast mikroorganizmov, ki uspevajo v toplem in vlažnem okolju kožnih gub. Dermatitis kožnih gub se lahko pojavi na obraznih gubah (zlasti pri brahicefaličnih pasmah »bully« tipa), ob ustnih kotičkih, na gubah vratu in telesa (pogosto pri basetih in shar pejih), na repnih gubah (zlasti pri psih z zavitim repom). Pri pasmah z veliko gubami je zelo priporočljivo, da se kožne gube redno čistijo in sušijo, saj to zmanjša tveganje za nastanek intertriga. Nezdravljen intertrigo pogosto vodi do razvoja okužbe s kvasovkami (Malassezia) in/ali bakterijske okužbe.

7. Seboreja (seboreičen dermatitis)

Seboreja je kožno stanje, ki povzroča luskasto, suho, pordelo in srbečo kožo. Nastane zaradi nepravilne ravni tvorbe keratina – beljakovine, ki gradi kožo, nohte in dlako. Seboreja se pojavlja v dveh oblikah kot suha in kot mastna. Veliko psov s seboreičnim dermatitisom ima kombinacijo obeh oblik. Možni simptomi vključujejo: suho in krhko dlako, veliko prhljaja, neprijeten vonj, mastno, lepljivo kožo, grobe in luskaste kožne spremembe, povečano količino ušesnega masla in ostankov v ušesih.

Seboreja je lahko primarna ali sekundarna bolezen. Primarna seboreja je genetsko pogojena. Sekundarna seboreja, ki je veliko pogostejša, pa nastane kot posledica drugega osnovnega problema, kot so hormonska neravnovesja, paraziti, okužbe, podhranjenost ali okoljski dejavniki. Za primarno seborejo ne obstaja specifično zdravljenje, vendar obstajajo načini, kako stanje učinkovito obvladovati. Zdravljenje sekundarne seboreje vključuje iskanje in odpravo osnovnega vzroka.

Obstaja pa še veliko drugih kožnih težav, ki smo jih zbrali v prispevku Kožne bolezni pri psih.

Kako pomagati psu z dermatitisom?

Ko se pojavi dermatitis, je pomembno, da ukrepamo celostno. Pri vnetju kože ni dovolj, da zdravimo samo posledice – treba je odstraniti vzrok. Če bomo zdravili samo posledice in bo vzrok ostal se bo dermatitis ves čas ponavljal. Torej, kaj lahko naredimo sami:

1. Odprava alergena ali sprožilca

Kot smo ugotovili je veliko kožnih težav povezanih z alergijo na določeno snov, zato je prvi korak, da ugotovimo na kaj bi pes lahko imel reakcijo:

• na hrano – tudi če niste prepričani ali ima pes reakcijo na določeno na hrano, dajte izločiti vse sintetične dodatke, konzervanse in barvila iz prehrane. Odločite se za naravno hrano Naturavetal, surovo hrano ali doma kuhano hrano. Kot vir mesa izločite piščanca in govedino, prav tako pa iz prehrane izločite gluten, pšenico, grah, mleko, mlečne izdelke in jajca – to so namreč najpogostejši alergeni.
• na priboljške – ne pozabite priboljškov; najbolj smiselno bi jih bilo dati na stran, ampak če se ne da je nujno branje deklaracije na hrbtni strani priboljška. Priboljši namreč veliko krat vsebujejo ogromno sintetičnih dodatkov, skrite piščančje maščobe, pšenico, barvila,…
• na okolje – če opažate, da ima kuža težave z dermatitisom samo določen del leta (najpogosteje spomladi) gre najverjetneje za alergijo na okoljske dejavnike
• reakcijo na parazite – preverite, da je pes brez bolh in klopov

2. Dodatki, ki podpirajo zdravo kožo 

Ko imate prehrano urejeno, lahko posežete po prehranskih dodatkih. Če pa hrana ni ustrezna oziroma je nekvalitetna, dodatek prehranskih dodatkov ni smiselen. V boju proti dermatitisu svetujemo naslednje prehranske dodatke:

• Omega-3 maščobne kisline: izredno pomembne pri zmanjševanju vnetij. Naravni viri so lososovo olje, olje sardel, konopljino olje, mešanice omega olj. Tukaj najdeš vsa naša olja za pse.
• Kokosovo olje: deluje protiglivično in protivnetno, primerno za notranjo in zunanjo uporabo (če ga pes prenaša).
• Zeliščne mešanice za kožo: določeni naravni dodatki vsebujejo zelišča, ki pomirijo kožo, okrepijo imunski sistem, podprejo jetra in pomagajo telesu odstranjevati toksine. Takšen je naš Canis Exta Aktiv.
• Probiotiki in podpora črevesju – velik del imunskega sistema se nahaja v črevesju. Pri mnogih psih se kožne težave izboljšajo, ko se stabilizira črevesna mikroflora. Preveri naše probiotične bakterije Petflora.

Kako preprečiti ponovitve dermatitisa?

Dermatitis se lahko ponavlja, še posebej alergijski. Ključ je preventiva, ki jo lahko zagotovino na naslednje načine:

• Pravilna prehrana – izberite kakovostno hrano brez umetnih dodatkov, konzervansov in polnil. Odlična izbira je Naturavetal hladno stiskana hrana, ki jo lahko hranite samostojno ali kombinirate z našimi uravnoteženimi obroki mokre hrane.
• Redna nega kože in dlake – kopanje z blagimi, naravnimi šamponi brez kemikalij. Krtačenje dlake za odstranjevanje odmrlih celic. Redno čiščenje ušes, če je pes nagnjen k vnetjem.
• Zaščita pred paraziti – izberite naravno ali veterinarsko zaščito, odvisno od psa. Pri veterinarski (kemijski zaščiti) bodite pozorni, saj lahko imajo nekateri psi reakcijo na ta sredstva, prav tako pa lahko pride do porušenja črevesne flore.
• Krepitev imunskega sistema – z naravnimi dodatki, dobro prehrano in zmanjšanjem stresa.
• Izogibanje kemikalijam – uporabljajte naravna čistila, izogibajte se parfumom, agresivnim detergentom, razkužilom.

Dermatitis pri psu je pogosta, a obvladljiva težava. Ključ do uspeha je pravočasno prepoznavanje simptomov, odpravljanje vzroka in celosten pristop – od prehrane, nege kože, dodatkov do veterinarske diagnostike. Psi z občutljivo kožo pogosto potrebujejo nekaj prilagoditev, a z ustrezno nego lahko živijo povsem normalno in zdravo življenje.

Če želite pomoč pri izbiri primerne hrane ali naravnih dodatkov za kožo, lahko kadar koli vprašate – z veseljem svetujem glede izdelkov Naturavetal in drugih naravnih pristopov.