Kosti za psa: Katere lahko ponudim psu?
Večina psov obužuje žvečiti kosti, ampak se zmeraj znova pojavljajo argumenti, da so kosti nevarne za pse, določeni pa trdno zagovarjajo, da psi že od nekdaj jedo kosti. Kaj je res in kaj ne? Kosti za psa so lahko izjemno zdrave in priporočljive, v določenih primerih pa nevarne. V nadaljevanju prispevka torej preberite ali pes lahko jé kosti, katere kosti so varne in katere nevarne, kakšna naj bo goveja kost, piščančje kosti in svinjska kost – na kaj moramo biti pazljivi?
Pomen kosti v pasji prehrani
Psi so mesojedci, to pomeni, da so kosti pomemben del njihove prehrane. Kosti psu nudijo vse esencialne hranilne snovi in minerale, kot so fosfor, kalcij in magnezij. Vsebujejo tudi idealno razmerje med kalcijem in fosforjem in so med drugim tudi odličen vir vitaminov A, D in E, vsebujejo pa tudi esencialne aminokisline, maščobne kisline in minerale. Poleg tega pa psu zagotavljajo še beljakovine in njim podobne hranilne snovi, ki jih pes potrebuje za izgradnjo močnih mišic in kosti.
Prehrana, bogata s kostmi, lahko pomaga preprečevati bolezni, kot je artritis. Kosti za psa pa so tudi naraven način masaže dlesni in nege zob. Z žvečenjem kisti si pes namreč na naraven način čisti zobne obloge in masira dlesni.
Ali so kosti za psa varne?
Vse kosti za pse niso primerne, vendar pa so lahko, če ste dobro informirani in upoštevate nekaj preprostih pravil, varne in celo koristne za vašega psa. Kosti morajo biti daljše kot pasji smrček, zato da zmanjšamo možnost, da bi jih pes lahko cele pogoltnil. Kljub temu pa lahko žvečenje kosti za pse predstavlja tudi potencialna tveganja.
Maščobne kosti lahko povzročijo pankreatitis:
Pankreatitis pri psih je vnetje trebušne slinavke, ki lahko povzroči hude težave. Pogosto je povezan s prekomernim uživanjem maščobne hrane, neustreznimi dietami ali celo nekaterimi zdravili. Diagnoza se običajno postavi na podlagi kliničnih znakov, krvnih preiskav in ultrazvoka. Lahko se giblje od blagih do hudih oblik, simptomi pa običajno vključujejo bruhanje, letargijo, drisko in izgubo apetita.
Kuhane kosti se lahko zlomijo in povzročijo poškodbe:
Kuhane kosti se hitreje lomijo in se lažje zataknejo v prebavnem traktu psa. Razpadejo lahko na zelo ostre delce, kar predstavlja zelo veliko tveganje zadušitve, med drugim pa se lahko zataknejo okrog čeljusti, v ustih, grlu ali črevesju. Poleg tveganja za poškodbe vašega psa tudi hranjenje s kuhanimi kostmi nima veliko smisla z vidika prehranske vrednosti. Proces kuhanja namreč odstrani minerale iz kosti, zato te nimajo nobenih več prehranskih koristi.
Najpogostejše poškodbe, ki jih povzročijo kuhane kosti:
- Zlomljeni zobje
- Poškodbe ust ali jezika
- Zaprtje zaradi delcev kosti
- Hude krvavitve iz danke
Majhni delci se lahko zataknejo v prebavilih:
Ko pes grize kost, jo lahko razgrize na manjše koščke. Ti delci predstavljajo tudi veliko nevarnost zadušitve. Koščki kosti se lahko psu zataknejo v grlu, kar blokira dihalne poti in povzroči hude zaplete. Poleg nevarnosti zadušitve, so ti delci običajno zelo ostri in lahko prebodejo ter hudo porežejo želodec in črevesje. Delci kosti, zlasti ribje kosti, se lahko zataknejo v debelem črevesju v predelu danke, kar lahko povzroči simptome, podobne zaprtju in bolečino.
Verjetnost, da se koščki kosti zataknejo v črevesju, je precej visoka. Če je del kosti prevelik, da bi lahko prišel skozi prebavni sistem, se lahko zatakne v črevesju, kar pa ovira pretok vse druge prebavljene hrane skozi prebavni trakt. Včasih lahko pride tudi do resnejših zamašitev, kar lahko hitro vodi do hudih bolezenskih stanj ter včasih tudi v smrt.
Prebavne težave – zaprtje:
Če pes poje preveliko količino kosti, lahko to vodi v zaprtje. Še posebej se to dogaja pri hranjenju večjih in golih kosti, kjer je mineralna gostota večja in posledično psi takšne kosti težje prebavijo. Če pes pogoltne večje kose kosti, lahko ti povzročijo popolno zaprtje prebavnega trakta.
Zakaj psu ponuditi kosti?
Prehrana, bogata s kostmi, lahko pomaga preprečevati težave z zobmi. Zdrava čeljust psa je ključna za preprečevanje parodontalne bolezni, ki lahko vodi do izgube zob. Poleg tega pa je lahko pes, ki žveči kost, manj nagnjen k pretiranemu praskanju ali lizanju tačk.
Prehrana, bogata s kostmi, lahko pomaga zmanjšati tesnobo pri psih. Psi, ki imajo dostop do redne zaloge kosti, so običajno tudi bolj sproščeni. Psi imajo prirojeno potrebo po žvečenju. Mladiči to počnejo, da lajšajo bolečine ob rasti zob, starejši pa lahko žvečijo, da se spoprijemajo z anksioznostjo, frustracijo ali dolgčasom. Žvečijo pa lahko tudi zgolj zaradi užitka.
S kostjo se pes mentalno zaposli hkrati pa tudi na naraven način čisti zobe in masira dlesni. Čeprav kosti niso nadomestilo za redno čiščenje zob, lahko pripomorejo k izboljšanju ustnega zdravja psa. Žvečenje spodbuja encime v slini in pomaga preprečevati nabiranje zobnih oblog na zobeh. Z žvečenjem se tudi dlesni ohranjajo zdrave in na ta način se zmanjšujejo možnosti za nastanek različnih bolezni.
Kosti pa so tudi zdrave, saj vsebujejo idealno razmerje med kalcijem in fosforjem in vnašajo potreben vir kalcija v organizem psa. Lastniki, ki hranojo svoje pse z BARF hrano ali kuhano hrano in na tak način sami pripravljajo obroke, so kosti najboljši vir kalcija, ki ga je potrebno v prehrano psa dodajati vsak dan. V primeru, da svojega psa hranite s kuhano hrano ali BARF surovo hrano in kosti vaš pes ne prebavlja najboljše, lahko za vir kalcija dodate tudi Canis Extra BIO jajčne lupine ali Canis Extra apnenčasta alga.
Kosti za psa: Katere kosti so primerne?
Kosti morajo biti vedno surove in mesnate, to pa pomeni, da se jih še vedno drži meso. Gole in nosilne kosti so za vašega kužka najslabša možna izbira. Nosilne kosti so zelo trde, zato predstavljajo veliko nevarnost zloma zob. Prav tako kuhane kosti niso primerne, saj se lomojo na bolj ostre dele.
Nekatere kosti so primerne za hranjenje, druge pa so zgolj za rekreacijo in mentalno zaposlitev. Surove mesnate kosti kot na primer piščančji vratovi, hrbti, račji in puranji vratovi, goveji, žrebičkov rep ter druge mesnate kosti mladih živali so primerne bolj za hranjenje (imenujemo jih lahko tudi »edible bones«).
Večje in trše kosti, katerih se še drži meso (npr. goveji bočnik), so odlične za mentalno zaposlitev psa (prav tako imenovane »recreational bones«). Psu pustimo, da kost obgloda, potrga z njih meso, ne pustimo pa mu, da zgrize samo kost, saj s tem lahko tvegamo kakšen zlomljen zob in poškodbo dlesni. Če psu ponudimo nosilno kost, ki se je še drži veliko mesa, mu pustimo, da meso potrga dol, v nasprotnem primeru pa jo zavržemo.
Med najbolj primerne kosti spadajo kosti mladih živali in take, katerih se še držijo kite in meso:
- Goveje in telečje kosti (surove in mesnate)
- Piščančji in puranji vratovi
- Žrebičkov rep
- Račji vratovi
- Svinjske kosti (z njimi ne pretiravamo, saj so precej mastne in psom povzročajo prebavne težave)
- Kozje (kozliček)
- Konjske (žrebiček)
Velikosti kosti pa vedno izberemo tudi glede na velikost psa, pes pa naj kost gloda vedno pod nadzorom. Ponudimo jo lahko tudi najbolj požrešnim psom, vendar moramo velikost le te prilagoditi in jo pravočasno tudi vzeti. Ne dajajte kosti psu, ki bi jo lahko razgrizel na pol in pogoltnil velike koščke. Kadar psu ponudite kost, ste vedno zraven in ga opazujete.
GOVEJA KOST ZA PSA: goveje kosti so primerne v kolikor so surove in mestnate. Goveje kost iz juhe nikakor niso primerne za psa, ker so kuhane (kuhana kost se lomi drugače, delčki so bolj ostri in tako obstaja večja možnost za težave prebavnega trakta). Prav tako je juha soljena in začinjenja, kar pomeni, da je tudi kost in pripadajoče meso slano in začinjeno.
PIŠČANČJE KOSTI ZA PSA: piščančje kosti so primerne za psa, če jih ponudimo surove in mesnate. Najbolj popularni so piščančji vratovi. Tudi drugi perutninski vratovi so super izbira, npr. puranji ali račji vratovi.
SVINJSKE KOSTI ZA PSA: svinjskim kostem in nasplošno svinjskemu mesu se dajte izogibati. Gre za najbolj mastno vrsto mesa in posledično mesnatih kosti. V Slovenskem prostoru imamo veliko več bolj zdravih alternativ.
Kosti za mlade pse: Kaj je dobro vedeti?
Pri približno 12 tednih starosti mladiči začnejo izgubljati mlečne zobe in jim začnejo rasti stalni zobje. V tem času mladiči čutijo veliko nelagodja v dlesnih, kar ublažijo z žvečenjem – zato tudi vse zgrizejo.
Ko mladičkom začnejo rasti zobje, jim lahko ponudimo kost, katera je primerna njihovi velikosti. Za žvečenje so priporočljive mehkejše kosti, kot so piščančje peruti in račji vratovi. Običajno mladičkom ponudimo kosti večje od njihove glave, vendar te ne smejo biti nosilne, kar pomeni da se ne lomijo in se drobijo, ko jih mladič žveči. Mladička, kot tudi starejšega psa vedno nadzorujemo, kadar kost žveči.
Izogibajte se tudi cevastim kostem in sklepom, saj so ti zelo trdi in jih pes težko prebavi. Na začetku uvajanja psa na kosti pa nikakor ni odveč previdnost. Ko psu prvič ponudite kost ga opazujte, kako se jih loteva. Pričnite s hranjenjem hrustancev, saj so ti nekoliko mehkejši (račji vratovi, piščančje perutničke).
Dobro je vedeti, da je psu priporočljivo ponuditi kost le nekajkrat na teden, 10 do 15 minut naenkrat, saj lahko prekomerno žvečenje poškoduje dlesni psa. Kost poskusite ponuditi po obroku, saj je tako pes že sit in zato kosti ne bo žvečil tako hitro. Ko je vaš pes prežvečil kost, jo vzemite in jo shranite v hladilnik.
Pomembno je tudi, da izberemo kost, ki ni tako trda, da bi lahko mladičku poškodovala čeljust in zobe. Kost je smiselno zavreči v roku treh do petih dni, da preprečimo morebiten razvoj bakterij.
Določenim psom pa kosti vseeno ne odgovarjajo
Vsi psi niso navajeni uživati kosti, kar lahko posledično razdraži njihov prebavni trakt. Kosti so za pasjo prebavo težke. Kost in njen mozeg lahko povzročita hudo drisko in posledično tudi sindrom razdražljivega črevesja. Kosti lahko tudi dodatno dražijo že tako občutljive pasje želodčke, surove mesnate kosti pa lahko prenašajo tudi bakterije, kot je salmonela. Določeni psi pa so lahko po zaužitju kosti tudi zaprti.
Za razliko od hijen in nekaterih drugih divjih psov, domači psi težje prebavljajo kosti, saj kislost njihovega želodca ni dovolj visoka, da bi omogočila raztapljanje kosti v celoti. To pomeni, da njihova želodčna kislina ni dovolj močna, da bi učinkovito razgradila kosti. Če pes kosti ne more prebaviti, se lahko kasneje ta zatakne v črevesju, kar pa lahko psa tudi življenjsko ogroža.
Naturavetal izdelki kot alternativa kostem
Canis Plus trde žvečljivke so naravno posušene na svežem zraku brez dodanih umetnih arom. Naravni trdi priboljški za pse kot so posušene kože, posušeni vratovi in rogovje predstavljajo za psa obilo zabave. Z žvečenjem trdih priboljškov si pes krepi čeljustne mišice, skrbi za zdrave dlesni, odstranjuje zobne obloge in hkrati preprečuje nastanek novih.
Žvečenje jelenovega roga ustvarja trenje med rogom in zobmi psa, kar je uspešen naraven mehanizem, ki čisti zobne obloge. Med žvečenjem se sproščajo hormoni endorfini, ki psa osrečujejo. Z grizljanjem roga se bo vaš pes dolgotrajno zaposlil in zabaval. Rog divjega severnega jelena je popolnoma naraven izdelek, ki ga v naravi za vzdrževanje ustne higiene žvečijo tudi volkovi.
CANIS PLUS POSUŠENA KOŽA GLAVE GOVEDA
Canis Plus posušena koža glave goveda velikosti 12,5 in 25 cm je naraven izdelek za žvečenje brez vonja namenjen zdravi »zaposlitvi« vašega psa. Psi zelo radi žvečijo, hkrati pa s tem ohranjajo svoje zobe čiste, preprečujejo nastajanje zobnega kamna, krepijo čeljustne mišice in ohranjajo zobno higieno. Posušena koža glave goveda ima nizko vsebnost maščob, zato je primerna tudi za pse, ki imajo težave s prekomerno telesno težo.
Poleg posušene kože glave goveda pa Naturavetal ponuja tudi trde priboljške za alergike. Canis Plus posušena koža konja je primerna za alergike in občutljive pse.
Pasji priboljški račji vratovi so s kalcijem bogat prigrizek in so zelo primerni tudi za občutljive pse ali za pse, ki so alergični pa piščančje ali goveje priboljške. Posušeni račji vratovi so lahko prebavljivi in skupaj s hrustančastimi deli za psa predstavljajo nepozabljivo zabavo. Žvečenje račjih vratov predstavlja za psa zabavo, zaposlitev, gurmanski užitek, hkrati pa z žvečenjem psi krepijo čeljustne mišice in si masirajo dlesni.
About The Author
