Beseda tumor pri psu pogosto lastnike zelo prestraši, vendar ne pomeni vedno iste stvari. Tumor pomeni nenormalno razraščanje celic in je lahko benigen (nerakav, praviloma ne zaseva) ali maligen (rakav, lahko vrašča v okolico in zaseva). Pri psih so tumorji razmeroma pogosti, zlasti v srednjih in starejših letih, zato je pomembno, da vsako novo bulo, zatrdlino, spremembo na koži ali nepojasnjene splošne znake čim prej pregleda veterinar. Slaba prehrana, neprimerni življenjski pogoji, genetski dejavniki, onesnaženost okolja in stres lahko prispevajo k razvoju tumorjev.
V prispevku bomo pogledali, kaj tumor pri psu sploh pomeni, kakšna je razlika med benignimi in malignimi spremembami, ali je tumor enako kot rak, kateri dejavniki lahko povečajo tveganje, kateri so zgodnji in napredovani simptomi, katere vrste tumorjev pri psih srečujemo najpogosteje, kdaj je potreben obisk veterinarja, kako poteka odstranitev in zdravljenje ter kakšne so možnosti za popolno ozdravitev ali dolgoročno dobro kakovost življenja.
Kaj pomeni tumor pri psu?
Tumor pri psu pomeni nenormalno razmnoževanje celic, ki tvori zatrdlino, maso ali spremembo v tkivu. Tumorji so skupine celic, ki se nenadzorovano množijo, ko je porušeno ravnovesje med nastajanjem celic in njihovo smrtjo. Tak tumor je lahko viden na koži ali pod kožo, lahko pa nastane tudi v notranjih organih, kosteh, ustni votlini, vranici, mlečni žlezi, črevesju ali drugod. Pomembno je vedeti, da niso vse zatrdline rakave in da videz sam po sebi pogosto ne pove, ali gre za nenevarno ali nevarno spremembo.
Tumorji se med seboj razlikujejo po izvoru, hitrosti rasti, obnašanju in možnosti širjenja. Nekateri rastejo počasi in ostanejo omejeni na eno mesto, drugi pa lahko vraščajo v okoliška tkiva ali se razširijo v bezgavke, pljuča, jetra, kostni mozeg ali druge organe. Zato je za pravo diagnozo potreben veterinarski pregled in praviloma tudi citologija ali biopsija.
Tumorje razvrščamo v dve glavni kategoriji: benigne (nerakave) in maligne (rakave). Pomembno je vedeti, da tumor in rak ne pomenita isto. Vsak rak je tumor, vendar ni vsak tumor rakav. Benigni tumorji se na primer ne širijo na druge dele telesa, medtem ko maligni tumorji lahko infiltrirajo okoliška tkiva in tvorijo metastaze. Ta razlika določa tako možnosti zdravljenja kot izid bolezni.
Vrste tumorjev – benigni in maligni
- Benigni tumorji so nerakavi. Običajno rastejo počasneje, ostanejo bolj omejeni in praviloma ne zasevajo v oddaljene organe. Kljub temu niso vedno “nedolžni”, saj lahko zaradi velikosti, lege ali vnetja povzročajo bolečino, razjede, težave pri hoji, žvečenju ali dihanju. Nekatere benigne spremembe se zato vseeno odstranijo kirurško.
- Maligni tumorji so rakavi. Lahko rastejo hitreje, vraščajo v okoliška tkiva in zasevajo drugam po telesu. Pri takih tumorjih je zelo pomembno zgodnje odkrivanje, saj je prognoza običajno boljša, če se jih odkrije, oceni razširjenost bolezni in zdravi dovolj zgodaj.
Ali je tumor pri psu enako kot rak pri psu?
Ne. Tumor ni vedno rak. Tumor je širši izraz za novotvorbo oziroma maso nenormalno razraščenih celic. Rak pa praviloma uporabljamo za maligne tumorje, torej tiste, ki se obnašajo invazivno in lahko zasevajo. V praksi to pomeni, da je lahko pes imel “tumor”, ki je bil popolnoma benigen, ali pa tumor, ki je bil rakav in je zahteval širšo diagnostiko ter zdravljenje. Ker ne moremo zanesljivo ločiti benignih in malignih sprememb samo s pogledom ali otipom, veterinar pogosto predlaga aspiracijo s tanko iglo, biopsijo ali histopatološki pregled odstranjene mase. Prav ta pregled je ključen za dokončno opredelitev vrste tumorja.
Vzroki za nastanek tumorja
Natančen vzrok za nastanek tumorja pri psu pogosto ni en sam. Običajno gre za kombinacijo genetske nagnjenosti, starosti, hormonskih vplivov, okoljskih dejavnikov in naključnih sprememb v celicah. Pri nekaterih tumorjih je vpliv posameznih dejavnikov bolj poznan kot pri drugih, pri mnogih pa popolnega vzroka ne moremo določiti. Ti dejavniki sami po sebi ne povzročajo vedno tumorjev, vendar lahko sčasoma znatno povečajo tveganje. Najpogostejši dejavniki tveganja:
- Slaba in nizkokakovostna prehrana: hrana, ki vsebuje sintetične dodatke na dolgi rok vpliva na nepravilno delovanje celic. Pra tako telo težko izloča vse te nepotrebne sintetične dodatke, ki so v prehrano običajno dodani v presežkih
- Onesnaževalci okolja: izpušni plini, cigaretni dim, industrijske kemikalije, gnojila
- Kemikalije: pesticidi, herbicidi in gospodinjska čistila
- Stres: dolgotrajni stres slabi imunski sistem psa
- UV sevanje: lahko poveča tveganje za kožne tumorje
Na razvoj tumorjev običajno vpliva več dejavnikov skupaj. Prav tako ima tukaj genetska pomembno vlogo, saj so določeni psi že od skotitve bolj podvrženi nastanku tumorjev glede na zdravstveno zgodovino staršev. Klju genetski nagnjenosti pa lahko veliko storimo za ohranjanje zdravja psa. Z zmanjšanjem okoljskih tveganj, zagotavljanjem naravne in kakovostne prehrane ter z zmanjševanjem stresa lahko ogromno pripomoremo k zdravju psa in zmanjšamo tevaganje za razvoj tumorja.
Tumor pri psu – katere pasme so bolj nagnjene?
Določene pasme imajo večje tveganje za posamezne tumorje, ni pa nujno da bodo zboleli vsi predstavniki pasme, prav tako pa lahko za omenjenim tumorjem zboli katerakoli pasma.
- Kožni tumorji: pasme, ki so bolj nagnjene baset, bulmastif, irski seter, veliki pudlj, angleški špringer španjel, zlati prinašalec
- Tumor mastocitov: pasme, ki so bolj nagnjene bokser, shar-pei, bostonski terier, waimeranski ptičar, bull terier, rodezijski grebenar, labradorec, zlati prinašalec, bigl,…
- Hemangiosarkom: posebej dovzetni so starejši psi velikih pasem
- Osteosarkom: pomembna je povezava z velikimi pasmami in genetsko komponento.
Ali starost vplivana razvoj tumorja?
Da. Tveganje za tumorje in raka pri psih praviloma narašča s starostjo. Mnogi tumorji se pogosteje odkrijejo v srednjih ali starejših letih, čeprav se nekateri pojavijo tudi pri mlajših psih. Starejši psi so običajno bolj nagnjeni k tumorjem, saj se celične poškodbe z leti kopičijo, kar povečuje verjetnost za nastanek.
Ali življenjski slog vpliva na razvoj tumorja?
Na splošno lahko na tveganje vplivajo telesna teža, izpostavljenost škodljivim okoljskim dejavnikom in splošna zdravstvena oskrba. Določeni viri npr. povezujejo nastanek mlečnih tumorjih v povezavi z debelostjo v poveča v mladosti. Ogromen poudarek pa je tudi na pomenu kakovostne prehrane in zmanjševanja škodljivih vplivov iz okolja. To ne pomeni, da je mogoče vse tumorje preprečiti, lahko pa zdrav življenjski slog pomaga zmanjšati del tveganja.
Ali spol psa vpliva na nastanek tumorja?
Da, pri nekaterih tumorjih. Pri psicah so tumorji mlečne žleze zelo pogosti, medtem ko samci ne morejo zboleti. Literatura navaja, da je tveganje bistveno manjše pri psicah, steriliziranih pred prvo gonitvijo, in navaja približno 0,5 % tveganje pred prvo gonitvijo, 8 % po prvi in 26 % po drugi. Pri samcih kastracija odpravi tveganje za tumorje mod. Čas sterilizacije oziroma kastracije pa mora biti individualno usklajen z veterinarjem, ker se priporočila razlikujejo glede na pasmo, velikost in druge zdravstvene dejavnike.
Kaj lahko preventivno naredimo, da do razvoja tumorja ne pride?
Popolne zaščite žal ni, lahko pa nekaj naredimo za zmanjšanje tveganja in zgodnje odkrivanje. Pomembni so redno tipanje psa med nego, spremljanje novih bulic, sprememb pigmentacije, ran, ki se ne celijo, nenadnega hujšanja ali utrujenosti, ter redni preventivni veterinarski pregledi, zlasti pri starejših psih.
Pri psicah lahko pravočasna sterilizacija pomembno zmanjša tveganje za tumorje mlečne žleze, vendar naj bo odločitev usklajena z veterinarjem glede na pasmo in posameznega psa. Poleg tega pomagajo vzdrževanje primerne telesne teže, kakovostna prehrana, čim manj nepotrebne izpostavljenosti škodljivim snovem iz okolja ter hitro ukrepanje ob vsakršni sumljivi spremembi. Preventiva torej ni samo “da tumorja ne bo”, ampak tudi to, da morebitno spremembo odkrijemo zgodaj, ko so možnosti zdravljenja najboljše.
Zdrava in naravna prehrana je osnova
Prehrana vsakega psa bi morala biti uravnotežena, kakovostna in naravna, žal pa se v večini komercialnih hran pojavljajo številni sintetični dodatki, ki vplivajo na okus hrane in predvsem podaljšujejo rok uporabnosti hrane. Naravna hrana z naravnimi sestavinami poskrbi, da organizem prejme vsa potrebna hranila v količinah in oblikah, ki jih potrebuje. Težava pri sintetičnih dodatkih (predvsem pri sintetično dodanih vitaminih) je to, da so dodani v presežkih in v obliki, ki je organizem ne more izkoristiti. Vse te snovi se lahko izločijo iz telesa ali pa se v telesu kopičijo, saj organizem ne ve kaj naj z njimi.
Pred nakupom že pripravljene hrane je pomembno branje deklaracije na hrbtni strani, kjer so sintetični dodatki tudi navedeni v enotah mg/kg ali IE. Če to preberete na deklaraciji, pomeni da so vitamini dodani v formulacijo saj so se v procesu proizvodnje naravni vitamini uničili. To je pomembna razlika, ki loči Naturavetal hladno stiskano hrano od drugih znamk. Naturavetal hladno stiskana hrana za pse je popolnoma brez sintetičnih dodatkov (brez konzervansov, stabilizatorjev, ojačevalcev, barvil) in brez sintetično dodanih vitaminov in mineralov. Postopek nežnega hladnega stiskanja omogoča, da se hranilne snovi ohranijo iz vstopnih sestavin – torej iz mesa, posušene zelenjave in zelišč. Iz tega naslova ni potrebe po sintetičnih dodatkih.
Tudi Naturavetal mokra hrana v pločevinkah ali mesnih klobasah je popolnoma brez vseh sintetičnih dodatkov. Gre za postopek nežnega kuhanja na pari in neprodušnega pakiranja, kar zagotavlja rok uporabnosti. Tudi naši priboljški so popolnoma neprocesirani, gre za dele živali (koža, pljuča, srčki), ki so posušeni za zraku. Brez dodajanja konzervansov ali glicerina. Celotna linija naših izdelkov je tudi popolnoma brez glutena. Naturavetal hladno stiskana suha hrana ali mokra hrana pa se lahko kombinirata tudi s surovo hrano ali kuhano doma pribravljeno hrano. Obe vrsti prehrane sta tudi popolnoma naravni.
Skrb za zdravo življenjsko okolje
Poskrbite za varno in čisto okolje, preprečite izpostavljenost svojega psa različnim kemikalijam in čistilom. Poskrbite tudi, da bo pes imel dovolj fizične aktivnosti in gibanja na svežem zraku. Telesna aktivnost krepi imunski sistem, pomaga vzdrževati zdravo telesno težo in na tak način zmanjšuje tveganje za razvoj tumorja. Dnevni sprehodi, igra in prosto gibanje so bistveni za dobro počutje vašega psa. Na tak način tudi zmanjšujete stres. Dolga izpostavljenos stresnim faktorjem lahko oslabi imunski sistem, kar poveča tveganje za nastanek tumorja. Zagotovite mirno okolje, dovolj spanca in veliko pozitivne interakcije za vašega psa.
PomembniVeterinarski pregledi: Letni pregledi in pravočasno diagnostični testi (kot so krvne preiskave, ultrazvok, rentgensko slikanje) pomagajo odkriti tumorji v zgodnji faziPrej ko je diagnoza postavljena, večje so možnosti za uspešno zdravljenje.
Tumor pri psu – simptomi zgodnji in napredovani
- Zgodnji simptomi: so lahko zelo neopazni: nova bula ali zatrdlina, sprememba že obstoječe bulice, ranica, ki se ne zaceli, lokalno izpadanje dlake, razbarvanje kože, občasno srbenje, otekanje ali sprememba velikosti mase. Pri notranjih tumorjih zgodnjih znakov včasih skoraj ni.
- Napredovani simptomi: so lahko hujšanje, slabši apetit, utrujenost, šepanje, bolečina, krvavitve, neprijeten zadah, bruhanje, driska, težko dihanje, povečane bezgavke, kolaps ali nenadna oslabelost. Pri hemangiosarkomu je lahko prvi očiten znak celo urgentno stanje z nenadnim kolapsom zaradi krvavitve v trebušno votlino.
Vrste tumorjev pri psih in njihovi simptomi
Spodaj so našteti nekateri pogostejši benigni in maligni tumorji pri psih. Simptomi se lahko prekrivajo, zato samo po videzu pogosto ni mogoče vedeti, za kaj gre.
Pogostejši benigni tumorji
- LIPOM: Lipom je benigna maščobna tvorba, običajno mehka, premakljiva in počasi rastoča zatrdlina pod kožo, pogosta pri srednje starih in starejših psih. Če moti gibanje ali je na neugodnem mestu, se ga lahko odstrani. Med pasme z večjim tveganjem spadajo waimeranski ptičar, doberman, nemški kratkodlaki ptičar, angleški špringer španjel in labradorec. Več o lipomu preberi v članku Lipom pri psu.
- HISTIOCITOM: Histiocitom je benigna kožna tvorba, ki izvira iz histiocitov (imunske celice) v koži. Pogosto se pojavlja pri mlajših psih in lahko v nekaterih primerih tudi spontano izzveni. Videti je kot majhna, okrogla grudica. Pogosto je videti kot manjša, okrogla, dvignjena sprememba na koži. Med pasme z večjim tveganjem spadajo labradorci, bokserji, šar peji, buldogi, pitbul terierji, staffordshirski terierji in škotski terierji.
- PAPILOMATOZA: papilom je benigni kožni tumor, ki ga povzroča pasji papiloma virus (CPV). Najpogosteje se pojavi kot bradavicam podobnih izrastkih, ki običajno izzvenijo sami od sebe. Ker se širi s stikom, je pogostejša v skupnostnih okoljih, kot so pasji parki or vrtci. Bradavičasti izrastki se najpogosteje pojavijo na ustnicah, jeziku, grlu ali dlesnih. Najpogosteje prizadene mlade pse z oslabljenim imunskim sistemom ali pse, ki se pogosto družijo z drugimi psi.
Pogostejši maligni tumorji
O malignih tumorjih so veliko zapisali že v prispevku Rak pri psih. Najpogostejši maligni tumorji so:
- Mastocitom je najpogostejši maligni kožni tumor pri psih. Lahko je videti zelo različno: kot mehka ali čvrsta bula, rdeča, otekla, srbeča ali razjedena sprememba, včasih pa celo spreminja velikost. Prav zato veterinarji poudarjajo, da je treba pregledati vsako bulo. Razvije iz mastocitov v koži psa. Te celice so običajno del imunskega sistema, vendar se pri rakavih obolenjih nenormalno množijo. Najpogosteje se pojavijo pri pasmah bigl, bokserjih, buldogih, bulmastifih, zlatih prinašalcih, labradorcih in mopsih.
- Limfom je rak limfocitov (bele krvničke) in se pogosto kaže kot neboleče povečane bezgavke, pozneje pa še kot utrujenost, hujšanje in splošno pešanje. Lahko prizadene bezgavke, vranico, jetra, prebavila, kožo in druge organe. Med pasme z večjim tveganjem spadajo zlati prinašalci, bokserji, bulmastifi, basseti in škotski terierji.
- Osteosarkom (kostni sarkom) je pogost maligni kostni tumor, predvsem pri velikih pasmah. Značilni znaki so šepanje, bolečina in oteklina na prizadeti kosti; kost je lahko zaradi tumorja tudi bolj nagnjena k patološkemu zlomu. Najpogosteje se pojavlja pri velikih pasmah kot so boksarji, zlati prinašalci, nemški ovčarji, nemške doge, hrti, labradorjci in rotvajlerji.
- Tumorji mlečne žleze so pri psicah zelo pomembna skupina tumorjev; del njih je benignih, del malignih. Lastnik jih pogosto opazi kot eno ali več zatrdlin ob mlečni letvi. Vsako tako spremembo je treba jemati resno. Tumorji mlečne žleze so najpogostejši tumorji pri nesteriliziranih psicah (do 50 % vseh tumorjev), pogosto starih 6–10 let, pri čemer je približno 55 % malignih in 45 % benignih.
- Melanom je pogosto agresiven kožni rak, ki izvira iz pigmentnih celic (melanociti) in se kaže kot hitro rastoča črna ali rjava bula/madež, najpogosteje v ustih, na šapah ali koži. Maligni melanomi se hitro širijo (zasevki), zato je ključna zgodnja veterinarska diagnoza in takojšnje zdravljenje, običajno s kirurško odstranitvijo. Pogostejši je pri pasmah šnavcerji in škotski terierji.
- Hemangiosarkom je zelo agresiven tumor žilnega izvora, pogosto v vranici ali srcu, predvsem pri starejših psih velikih pasem. Značilno je, da je lahko dolgo skoraj brez znakov, nato pa povzroči nenaden kolaps, šibkost ali bledico zaradi notranje krvavitve.
Kdaj do veterinarja in kako poteka zdravljenje?
Do veterinarja pojdite vedno, ko pri psu opazite novo bulo ali zatrdlino, hitro rast že znane mase, spremembo barve ali površine, razjedo, krvavitev, bolečino, šepanje, nenadno hujšanje, povečane bezgavke ali splošno pešanje. Posebej nujno je ob kolapsu, bledih sluznicah, težkem dihanju, močnejši krvavitvi ali nenadni oslabelosti. Veterinar bo glede na lokacijo in videz spremembe predlagal pregled, aspiracijo s tanko iglo, biopsijo, rentgen, ultrazvok ali dodatne preiskave za ugotavljanje razširjenosti bolezni. Zgodnja obravnava lahko bistveno izboljša možnosti uspešnega zdravljenja.
Odstranitev tumorja pri psu
Kirurška odstranitev je pri mnogih tumorjih prva in najpomembnejša oblika zdravljenja. Pri benignih tumorjih je lahko odstranitev dokončna rešitev. Pri malignih tumorjih pa je cilj odstraniti tumor z dovolj širokimi in globokimi robovi, da se zmanjša možnost ponovitve. Pri nekaterih vrstah je prav “prva operacija” ključna za izid.
Pred operacijo se pogosto priporoča citologija ali biopsija, ker to veterinarju pomaga načrtovati obseg posega. Aspiracija s tanko iglo pri kožnih in podkožnih masah prepreči nepotrebno operacijo benigne tvorbe ali pa pomaga pravilno načrtovati širšo odstranitev, če gre za maligni tumor.
Možnosti zdravljenja tumorja pri psu
Zdravljenje je odvisno od vrste tumorja, njegove lege, velikosti, razširjenosti in splošnega stanja psa. Uporabljajo se operacija, kemoterapija, obsevanje, v nekaterih primerih tudi imunoterapija ali ciljno usmerjena zdravila. Včasih je cilj popolna odstranitev in ozdravitev, drugič pa predvsem podaljšanje kakovostnega življenja in lajšanje simptomov. Zdravljenje ne sme biti hujše od bolezni same in da je kakovost življenja pomemben del odločanja.
Skupaj z veterinarjem lahko dosežemo: natančno diagnozo, oceno stadija bolezni, načrt zdravljenja, spremljanje odziva in prilagoditev terapije. Pri nekaterih tumorjih je mogoče doseči popolno odstranitev, pri drugih daljše obdobje brez znakov bolezni, pri agresivnih oblikah pa predvsem nadzor bolečine, krvavitev, slabosti ali drugih zapletov.
Podporno lahko lastnik pomaga z rednim dajanjem predpisanih zdravil, spremljanjem apetita, telesne teže, blata, energije in bolečine, z ustrezno prehrano ter z mirnim, varnim okoljem. To podporno zdravljenje ne nadomesti veterinarske terapije, lahko pa pomembno prispeva h kakovosti življenja. Več o podporni terapiji s prehrano in prehranskimi dodatki si lahko preberete v prispevku Rak pri psu.
