Mačja levkoza je ena najresnejših nalezljivih bolezni pri mačkah. Povzroča jo virus mačje levkemije (Feline Leukemia Virus – FeLV), ki napade imunski sistem, oslabi odpornost in lahko vodi v različne sekundarne bolezni, slabokrvnost ali razvoj tumorjev. FeLV je kronična, pogosto smrtonosna bolezen, vendar jo je s pravočasnim testiranjem in preventivo možno učinkovito obvladovati.
Kaj pomeni mačja levkoza?
FeLV je retrovirus, kar pomeni, da se lahko vgradi v genom mačke in ga telo morda nikoli ne izloči. Mačke, ki so trajno okužene, izločajo kužne virusne delce v slini, blatu, urinu in mleku. Vsak tesnejši stik med mačkami lahko povzroči prenos FeLV, vključno z ugrizi, medsebojnim umivanjem/negovanjem ali deljenjem posod za hrano in posodic s peskom. Do prenosa lahko pride tudi z okužene matere na mladiče, bodisi pred rojstvom bodisi med dojenjem.
FeLV zunaj telesa mačke ne preživi dolgo – verjetno manj kot nekaj ur v normalnih gospodinjskih razmerah – zato je redko, da bi se mačka okužila iz okolja brez dolgotrajnega tesnega stika z okuženo mačko.
Mačke z največjim tveganjem za okužbo so tiste, ki so lahko izpostavljene okuženim mačkam prek dolgotrajnega tesnega stika ali ugrizov. Sem sodijo mačke, ki živijo skupaj z okuženimi mačkami ali mačkami neznanega statusa, mačke, ki hodijo zunaj brez nadzora, kjer jih lahko ugrizne okužena mačka, ter mladiči okuženih mater. Čeprav se lahko katera koli mačka okuži ob izpostavitvi, je tveganje pri mladičih večje zaradi nezrelega imunskega sistema.
Kako se mačja levkoza prenaša?
Virus se prenaša predvsem:
- s slino (grizenje, med igro, med negovanjem),
- z urinom, blatom ali mlekom (mačka lahko okuži mladiče),
- pri dolgotrajnem tesnem stiku med mačkami.
Virus ni nevaren ljudem ali psom.
Mačja levkoza: Razširjenost v Sloveniji
Po podatkih slovenskih veterinarjev ter Evropskega združenja za mačjo medicino (ESFM):
- FeLV se pojavlja pri 2–5 % mačk v Sloveniji, odvisno od regije.
- Pri mačkah, ki živijo prosto ali se pogosto gibljejo zunaj, je delež okuženih precej višji – tudi do 10 %.
- V zavetiščih in kolonijah prostoživečih mačk se občasno pojavljajo tudi lokalni izbruhi, zato se rutinsko izvaja testiranje.
Statistika je zbrana iz poročil veterinarskih ambulant, zavetišč in objav v evropskih veterinarskih smernicah.
Katere mačke so bolj ogrožene?
Raziskave kažejo, da so k okužbi bolj nagnjene:
- Mlajše mačke: Mladiči in mlade mačke do 1. leta starosti so najbolj ranljivi, saj imajo šibkejši imunski sistem in se lažje okužijo.
- Mačke, ki niso sterilizirane/kastrirane: Nekastrirani samci so statistično najbolj izpostavljeni, ker se pogosteje spopadajo in prenašajo virus s slino. Sterilizirane živali imajo manj stikov in so posredno bolj zaščitene.
- Mačke, ki živijo zunaj ali v večjih skupinah: Mačke z dostopom do zunanjosti, v zavetiščih, kolonijah ali gospodinjstvih z več mačkami so močneje izpostavljene dolgotrajnemu stiku (grizenje, lizanje, skupna uporaba posod).
Levkoza mačke: Izidi po izpostavitvi virusu
Po izpostavitvi FeLV se telo mačke lahko odzove na več načinov, kar vodi v abortivne, regresivne ali progresivne okužbe.
Abortivna okužba
V nekaterih primerih imunski sistem uspešno odstrani virus, še preden se ta vgradi v genom mačke. To imenujemo abortivna okužba, testi na virus pa so negativni. Te mačke imajo protitelesa proti FeLV in se štejejo za imune. Sprva so bile abortivne okužbe opisane kot redke, a nove metode kažejo, da 20–30 % izpostavljenih mačk razvije abortivno okužbo.
Take mačke nikoli ne bodo pozitivne na rutinskih FeLV testih in ne bodo kazale kliničnih znakov bolezni, zato lastniki ali veterinarji morda nikoli ne bodo vedeli, da so bile okužene.
Regresivna okužba
Približno 30–40 % mačk po izpostavitvi razvije regresivno okužbo. Virus se vgradi v genom, vendar imunski sistem prepreči dolgotrajno razmnoževanje virusa, zato se po začetni okužbi v krvi ne pojavljajo virusni delci.
Med regresivno okužbo mačka ni kužna in zelo redko razvije klinične znake FeLV. Vendar se lahko virus znova aktivira – na primer ob boleznih ali jemanju imunosupresivnih zdravil – in takrat je mačka ponovno kužna ter v nevarnosti za razvoj bolezni.
Progresivna okužba
Progresivna okužba prinaša najslabšo napoved. Pri progresivni okužbi virus okuži kostni mozeg in se nenehno razmnožuje. Mačke izločajo virusne delce in lahko okužijo druge mačke. Študije kažejo, da 30–40 % izpostavljenih mačk razvije progresivno okužbo, pri mladičih pa je tveganje bistveno večje kot pri odraslih mačkah.
Simptomi: Klinični znaki mačje levkoze
FeLV mačko prizadene na več načinov. Je najpogostejši vzrok raka pri mačkah, povzroča različne krvne motnje in lahko privede do hude imunske pomanjkljivosti. Zaradi tega lahko običajne bakterije, virusi, glive in protozoji, ki pri zdravih mačkah ne povzročajo težav, pri FeLV-pozitivnih mačkah povzročijo huda obolenja. Sekundarne okužbe so pogosto odgovorne za mnoge bolezni, povezane s FeLV.
V zgodnjih fazah mačke pogosto ne kažejo nobenih znakov bolezni. Sčasoma pa se njihovo zdravje lahko postopno slabša ali pa se izmenjujejo obdobja bolezni in izboljšanja. Znaki lahko vključujejo:
- izguba apetita
- napredujoča izguba telesne teže
- slaba kakovost dlake
- povečane bezgavke
- trajna vročina
- blede dlesni in druge sluznice
- netje dlesni (gingivitis) in ust (stomatitis)
- okužbe kože, mehurja in zgornjih dihal
- kronična driska
- napadi, vedenjske spremembe in druge nevrološke motnje
- različne očesne težave
Mačke s progresivno okužbo imajo največje tveganje za razvoj teh znakov, vendar jih lahko razvijejo tudi mačke z regresivno okužbo, če se virus reaktivira.
Diagnostika: kako se FeLV potrdi?
Ker se telo mačke lahko odzove na različne načine, je običajno potrebnih več testov, da se natančno določi status FeLV. Noben test v enem samem trenutku ne more sam ugotoviti, ali ima mačka progresivno okužbo.
Testi za odkrivanje virusnega proteina P27 – dva najpogosteje uporabljena krvna testa odkrivata virusni protein P27:
- ELISA test – hitro presejanje, pogosto izveden v veterinarski ambulanti. Odkrije prisotnost prostih virusnih delcev v krvi, kar je možno tako v zgodnjih kot poznih fazah okužbe.
- IFA test – odkriva P27 v belih krvničkah in trombocitih, kar kaže na progresivno okužbo (ko virus okuži kostni mozeg).
Oba testa lahko dasta lažno pozitiven rezultat, zato je po prvem pozitivnem testu vedno priporočljivo opraviti potrditvene teste.
Pozitiven ELISA in/ali IFA test pomeni, da se virus aktivno razmnožuje – bodisi v zgodnji fazi ali pri progresivni okužbi. Pri progresivni okužbi testa ostaneta pozitivna tudi ob ponovnem testiranju po več tednih ali mesecih. Pri regresivni okužbi pa oba postaneta negativna, ko virus preneha replicirati.
PCR test
PCR test odkrije virus, ki je vgrajen v genom mačke, tudi če se virus trenutno ne razmnožuje. Ta test ostane pozitiven pri regresivno okuženih mačkah in je priporočljiv kot nadaljnji test za potrditev pozitivnega presejalnega ELISA testa.
Ker lahko pri zelo zgodnji okužbi vsi testi pokažejo lažno pozitivne rezultate, je treba test ob sumu na nedavno izpostavitev ponoviti čez 3–6 tednov.
Večina pozitivnih testov zahteva ponovno testiranje čez 6–12 tednov, da se ugotovi, ali gre za progresivno ali regresivno okužbo.
Zdravljenje in preprečevanje
Nekateri načini zdravljenja lahko zmanjšajo količino virusa v krvi, vendar imajo lahko neželene učinke in niso vedno učinkoviti ali dostopni. Trenutno ni zdravila, ki bi FeLV dokončno pozdravilo. Zdravljenje FeLV-pozitivnih mačk se običajno osredotoča na odpravljanje sekundarnih težav (npr. antibiotiki pri bakterijskih okužbah, transfuzije krvi pri hudi anemiji).
Preprečevanje okužbe
Edini zanesljiv način, da mačko zaščitimo pred FeLV, je, da preprečimo stik z okuženimi mačkami. Priporočila:
- mačko imejte v notranjosti ali pod nadzorom zunaj
- ne dovolite stika z neznanimi mačkami
- nove mačke vedno testirajte pred uvedbo v gospodinjstvo
- okužene mačke naj bodo ločene od neokuženih
- ne delite posod in stranišč med okuženimi in zdravimi mačkami
FeLV ni ozdravljiv, vendar lahko sodobna veterina precej podaljša in izboljša kakovost življenja. Možnosti zdravljenja:
- podporna terapija (vitamini, prehranska podpora, protimikrobna zdravila),
- zdravljenje sekundarnih okužb,
- imunomodulatorji,
- kemoterapija pri tumorjih,
- posebna dietna hrana za podporo imunskega sistema in krvotvornih funkcij.
Veliko mačk z dobro oskrbo živi več let kakovostnega življenja.
Cepljenje
Cepljenje proti FeLV je na voljo in sicer ne nudi 100 % zaščite, a pomembno zmanjša tveganje. Danes se cepivo šteje za osnovno (core) cepljenje pri mladičih, ker imajo večje tveganje za progresivno okužbo. Cepljenje ne povzroča lažno pozitivnih rezultatov na ELISA, IFA ali drugih FeLV testih.
Tudi cepljene mačke je treba še vedno zaščititi pred izpostavitvijo okuženim mačkam.
Kaj lahko naredimo sami doma?
Če je vaša mačka FeLV pozitivna, ji lahko močno pomagate z naslednjimi ukrepi:
- Zagotovite notranje bivanje: okužene mačke naj ne hodijo ven, da same ne dobijo dodatnih okužb, ne okužijo drugih mačk.
- Kakovostna prehrana: hrana bogata z omega-3, aminokislinami in vitamini. Preveri Naturavetal hladno stiskano hrano za mačke, ki je popolnoma naravna ali slastne pločevinke iz mesa v 4 različnih okusih: kunec, govedina, piščanec, piščanec&losos. Naravna hrana za mačke je najboljša podporna terapija.
- Higiena okolja: redno čiščenje mačjih stranišč, ločene posode za hrano in vodo, če je v gospodinjstvu več mačk.
- Redni veterinarski pregledi: vsaj 2× letno kontrola krvi, cepljenje proti drugim boleznim (po priporočilu veterinarja).
- Zmanjšanje stresa: mačke z oslabljenim imunskim sistemom zelo slabo prenašajo stres. Takšne mačke potrebujejo mirno okolje, rutino, primerna skrivališča, več mačjih počivališč.
