OSEBNA IZKAZNICA IN SPLOŠNE ZNAČILNOSTI PASME AKITA INU – JAPONSKA AKITA
| FCI skupina: | 5. FCI skupina – špici in pratipski psi (sekcija: azijski špici in sorodne pasme) |
|---|---|
| Teža: | samci: 32 – 45kg; samice: 23 – 36kg |
| Višina: | samci: 64 – 70 cm; samice: 58 – 64 cm |
| Življenjska doba: | 10–12 let |
| Dlaka in barva: | Dvojna dlaka (gosta podlanka, ostra krovna dlaka); rdeče rjava, sezamova, progasta ali bela. Vse barve morajo imeti »urajiro« (bela dlaka na bokih gobca, licih, pod čeljustjo, vratu, trebuhu in spodnji strani repa) |
| Izpadanje dlake: | Zmerno, močno dvakrat letno ob sezonski menjavi podlanke |
| Karakter: | Dostojanstven, ponosen, izjemno zvest, dominanten do drugih psov |
| Vzgoja: | Visoka zahtevnost; potrebuje izkušenega in mirnega lastnika |
| Lajanje: | Redko; oglaša se z godrnjanjem in tuljenjem |
| Zdravje: | Na splošno zdrava pasma; nagnjeni k displaziji kolkov, zasuku želodca in nekaterim avtoimunskim boleznim |
| Bivalni pogoji: | Hiša z ograjenim vrtom, primerna pa tudi za bivanje v stanovanju |
| Odnos do otrok: | Zelo zvest in zaščitniški do otrok v svoji družini |
| Okviren mesečni strošek: | 160€ – 210€ (kakovostna hrana + naravni dodatki za sklepe + oprema) |
V nadaljevanju boste podrobneje spoznali pasmo Akita Inu (japonska akita); plemenitega samuraja, ki očara s svojo zvestobo in ponosno držo. Predstavili bomo njen značaj in videz ter kakšen tip skrbnika se najbolje ujame s prav to pasmo. Zraven nasvetov o dosledni vzgoji in specifičnih potrebah se bomo posvetili tudi pravilni prehrani, negi in zgodovini te starodavne pasme.
Splošen opis in videz pasme Akita Inu
Akita Inu s svojo ponosno držo in globokim pogledom v trenutku vzbuja spoštovanje. Čeprav izvira iz goratih predelov Japonske kot neustrašen lovec na medvede, je danes predvsem izjemno zvest življenjski sopotnik, ki svojo ljubezen kaže tiho, a močno. Pasmo odlikuje neodvisen značaj, neomajna zvestoba in globoka intuitivnost. Akita je pes, ki od lastnika bolj kot ukaze ceni medsebojno spoštovanje in partnerstvo.
Po izgledu je prava paša za oči. Že sam videz daje občutek elegance in moči, hkrati pa skriva mišičasto telo, ustvarjeno za premagovanje težkih razmer. Najbolj prepoznavna značilnost akite je mogočna postava z globokim prsnim košem, zaradi katere deluje izjemno mogočno. Glava je široka in trikotna z majhnimi, temnimi očmi, ki ji dajejo zelo moder izraz.
Ušesa so majhna, debela in pokončna, nagnjena rahlo naprej kar pa pripomore k stalnemu videzu pozornosti. Posebnost pasme je močno odlakan rep, ki je visoko nastavljen in tesno zavit čez hrbet. Hoja je dostojanstvena, odločna in lahkotna.
Dlaka je dvojna, gosta in ostra na otip, s puhasto podlanko, ki jo ščiti pred mrazom. Barvna paleta vključuje rdeče rjavo, progasto, sezam ali čisto belo pri katerih jo dopolnjuje »urajiro« tako imenovana bela dlaka na licih, vratu in trebuhu.
Karakterne lastnosti pasme Akita Inu (Japonska akita)
Akita Inu je pes z močnim, dostojanstvenim in ponosnim značajem. Čeprav na prvi pogled deluje hladno ali včasih celo nedostopno, se pod resno zunanjostjo skriva srce, ki neizmerno ljubi svojo družino. Akita je neizmerno zvest pes, ki je popolnoma predan svojemu lastniku, čeprav svojo ljubezen izkazuje na bolj umirjen način. Raje ima tiho prisotnost v istem prostoru, kjer vas lahko spremlja iz varne razdalje. Gre za inteligentno in neodvisno pasmo, ki ima izrazit čut za opazovanje in lastno presojo situacij.
Do neznancev je naravno nezaupljiva in zelo zadržana. Je bister pes, ki vsakega človeka najprej natančno preuči, preden mu dovoli v svoj osebni prostor. Ker je po naravi precej dominantna, ima svojo glavo in močno voljo. Vzgoje akite inu je velik izziv, ki zahteva mirnega in doslednega lastnika, saj vas bo pes poslušal in ubogal le, če vam popolnoma zaupa in spoštuje, kot vodjo. Vsakršna grobost ali nepravičnost pri njej povzroči trajno užaljenost in izgubo zaupanja, ki ga je skoraj nemogoče pridobiti nazaj.
Odlična družba za otroke (z določenimi mejami)
Akita Inu je do otrok v svoji družini izjemno ljubeča, mirna in nadvse zaščitniška. Zaradi svoje stabilne narave bo potrpežljivo prenašala marsikaj, vendar je zaradi njene velikosti in resnega značaja nujno, da so otroci poučeni o spoštljivem ravnanju s psom.
Akita ne mara vsiljivega igranja ali nenadnih gibov v svoji bližini, ko počiva. Če so meje med otrokom in psom jasno začrtane in spoštovane, bo japonska akita postala najboljši in najzanesljivejši varuh vaših najmlajših, ki jih bo branila z vsem svojim bitjem, hkrati pa jim nudila varno zavetje svoje tihe prisotnosti.
Tip dlake in splošna nega pasme Akita Inu
Akita Inu je znana po svoji čistoči, vendar zaradi svoje goste, dvojne dlake potrebuje redno in premišljeno skrb. Pravilna nega ne zagotavlja le estetskega videza, temveč neposredno vpliva na zdravje kože, preprečuje neprijetne vonjave in ohranja naravno zaščitno funkcijo svojega kožuha.
Skrb za kožo in dlako
Dlaka akite inu je njena najbolj prepoznavna lastnost, ustvarjena za preživetje v ostrih japonskih zimah. Njen kožuh je sestavljen iz dveh plasti, ki skupaj tvorita popolno izolacijo:
- Podlanka:
- Izjemno gosta, mehka in volnena,
- nudi toplotno zaščito in ohranja telesno temperaturo.
- Krovna dlaka
- Ravna, ostra in rahlo odstopajoča od telesa,
- deluje kot vodo odbojen ščit, ki odbija vlago in umazanijo.
Akite prihajajo v čudovitih barvnih odtenkih od bleščeče rdeče – rjave in sezamove do progaste (brindle) ali popolnoma bele, vse barve pa dopolnjuje »urajiro« to je japonska beseda, ki opisuje belo dlako na licih, vratu in trebuhu.
Za pasmo je značilno, da dvakrat letno, spomladi in jeseni, pride do zelo intenzivnega izpadanja podlanke, ki traja nekaj tednov. Takrat je ključno vsakodnevno krtačenje, da odstranimo odmrlo dlako in naredimo prostor za novo, zdravo rast. Redno krtačenje enkrat do dvakrat tedensko z ustrezno žičnato krtačo, ki ima tanke, ukrivljene kovinske ščetine, katere dosežejo podlanko.
Pravilna skrb bo preprečila sprejemanje podlanke in spodbudila prekrvavitev kože. Za osvežitev kožuha lahko uporabite Canis Extra mineralno razpršilo, ki dlako nahrani z minerali. Pri kopanju, ki ga izvajamo le nekajkrat letno, pa je priporočljiva uporaba naravnega šampona, ki ne izsuši njene specifične kože in ohrani naravna olja v krovni dlaki.
Nega oči in ušes
Oči japonske akite so značilno trikotne in globoko vsajene, kar jim daje zelo moder pogled. Čeprav običajno nimajo težav, se lahko v kotičkih nabere prah ali izcedek. Namesto grobega brisanja raje uporabite mehko krpico ali gazo, ki jo predhodno navlažite z mlačno vodo. S tem boste nežno odstranili nečistoče in poskrbeli, da koža okoli oči stane zdrava. Priporočljiva je tudi uporaba primernih tekočin za nego oči.
Ena najlepših značilnosti akite so njena majhna, naprej nagnjena in vedno pokončna ušesa. Ker so odprta, se v njih redkeje zadržuje vlaga, kot pri pasmah s povešenimi ušesi. Vseeno pa se med gosto dlako v uhlju rada skrije dodatna umazanija. Ušesa je smiselno pregledati vsaj enkrat tedensko. Priporočljiva je uporaba nežnih in naravnih kapljic za nego in čiščenje ušes.
Nega zob, tačk in krempljev
Pri psih je ustna higiena ključna, saj se na zobeh lahko hitro nabere zobni kamen. Posebno pozornost zahtevajo tudi tačke in blazinice, specifično pri tako težkih pasmah, ki močno obremenjujejo svoje blazinice. Redno preverjanje, da koža na tačkah ni razpokana ali suha je ključno, sploh ob menjav letnih časov. Kremplji pri japonski akiti inu so trdi in pogosto temni, kar oteži krajšanje. Če pes hodi večinoma po mehkih površinah in se kremplji ne brusijo sami, jih je treba po potrebi postriči.
Morebitne zdravstvene težave pasme japonska akita
Japonska akita inu velja za krepko in vzdržljivo pasmo, ki je bila skozi stoletja izoblikovana za preživetje v zahtevnih gorskih razmerah. Kot pri vseh starodavnih pasmah, se tudi pri njih pojavljajo specifične genske obremenitve, na katere mora biti lastnik pozoren:
- Displazija kolkov in komolcev: zaradi svoje velikosti in teže so nagnjeni k displaziji kolkov in komolcev. Gre za nepravilen razvoj sklepov, ki vodi v šepanje in bolečine. Da bi se temu izognili, je ključno, da mladiča kupite pri odgovornem lastniku, ki opravlja RTG slikanje staršev, doma pa pazite na primerno telesno težo in ne preobremenjujte psa v obdobju rasti.
- Zasuk želodca (torzija): je nujno stanje, ki je značilno za pasme z globokim prsnim košem. Želodec se lahko napihne in zavrti, kar zapre prekrvavitev in je za psa smrtonosno nevarno v nekaj urah. Preventiva vključuje hranjenje z več manjšimi obroki dnevno in obvezno mirovanje vsaj uro po jedi.
- Avtoimunske bolezni: akite so žal nadpovprečno izpostavljene določenim imunskim motnjam, kot sta Sebaceozni adenitis (SA), ki uničuje lojnice in povzroča izpadanje dlake, ter Vogt-Koyanagi-Harada sindrom (VKH), ki prizadene oči in pigmentacijo kože. Redno pregledovanje kože in oči je zato nujno.
- Težave s ščitnico: hipotiroidizem ali upočasnjeno delovanje ščitnice se pri akitah pogosto kaže kot nenadno pridobivanje telesne teže, lenobnost ali sprememba v kvaliteti dlake. Težave se običajno rešujejo z ustreznimi zdravili.
Akite so izjemno trpežne, zato mora lastnik dobro poznati njihov običajen ritem in karakter, da opazi že majhne spremembe v vedenju. Z ustrezno skrbjo in nego ter preventivnimi pregledi pri veterinarju, lahko dočaka lepo starost. Ključno je, da morebitne kožne spremembe ali šepanje začnete reševati takoj, ko jih opazite.
Hrana za pasmo akita inu (japonska akita)
Akita inu je velik in mogočen pes, ki za vzdrževanje svoje moči in dlake potrebuje res kakovostno hrano. Ker gre za pasmo z globokim prsnim košem, ki je nagnjen k zasuku želodca, ter občutljivo kožo, je izbira prave hrane ena najpomembnejših odločitev lastnika. Naravna, lahka in nepredelana hrana bo poskrbela, da bo vaš pes ostal v vrhunski formi in brez odvečnih kilogramov, ki bi obremenjevali njegove sklepe.
Najboljša hrana za mladiče akita inu
Obdobje rasti pri tej pasmi je kritično. Ker gre za veliko pasmo, mladič ne sme rasti prehitro, saj bi to pomenilo preveliko breme za njegove še ne razvite kosti in sklepe. Prehrana mladiča mora biti bogata s čistimi beljakovinami in naravnimi vitamini in minerali, hkrati pa biti dovolj energijsko uravnotežena, da podpira enakomeren razvoj brez povzročanja prebavnih težav. Hrana za mladiče se običajno uporablja do približno 12. ali celo 15. meseca starosti, ko se telesna struktura dokončno izoblikuje.
Naravna hladna stiskana hrana za mladiče Naturavetal je za akito inu idealna izbira. Glavna prednost te hrane je, da v želodcu ne nabrekne, kar bistveno zmanjša tveganje za usodni zasuk želodca. Na voljo sta okus piščanca in lososa, ki sta popolnoma brez umetnih arom, konzervansov ali sintetičnih vitaminov. Ker vsebuje visok delež kakovostnega mesa in naravnih maščob, mladiču nudi vse potrebno za razvoj močnega imunskega sistema in sijoče dlake, hkrati pa je dovolj nežna do njegovega razvijajočega se prebavnega trakta.
Da bo jedilnik vašega mladička bolj pester in bogat, lahko obroke dopolnite z mesnimi pločevinkami, ki so kuhane na pari. Na voljo so okusi jagnjetina, govedina in piščanec. Za motivacijo pri vzgoji pa lahko kot zdrav priboljšek med obroki ponudite mesne klobase z okusom jagnjetine ali govedine. Te vsebujejo še dodatek kozjega mleka in prosene kaše, kar mlademu psu nudi naraven vir energije in pomembnih hranil za zdrav razvoj kosti in bleščečo dlako. Takšni naravni dodatki poskrbijo, da bo vaša akita inu rasla enakomerno in zdravo.
Najboljša hrana za odrasle pse akita inu
Tudi odrasli psi potrebujejo skrbno načrtovan jedilnik, saj so nagnjeni, da hitro pridobijo telesno težo, če niso dovolj aktivni. Ker so akite inu po naravi bolj umirjene je pomembno, da je njihova hrana hranljiva, a ne povzroča debelosti. Hladno stiskana hrana v okusih losos, jagnjetina ali piščanec je odlična rešitev za vzdrževanje moči in zdravega telesa.
Za japonse akite, ki imajo pogosto bolj občutljivo kožo ali so nagnjene k alergijam, sta še posebej priporočljiva okusa losos in jagnjetina. Ta dva vira beljakovin sta posebej znana po tem, da redkeje povzročata alergijske reakcije in srbečice, hkrati pa poskrbita, da ostane dlaka sijoča in gosta.
Nekaterim psom pa bolj ustreza mokra hrana, saj vsebuje večji delež vlage, ki je pomemben za hidracijo in delovanje ledvic. Naturavetal ponuja pester izbor uravnoteženih pločevink, ki so nežno kuhane na pari in so primerne za samostojen obrok. Seveda se lahko odločite za kombinacijo suhe in mokre hrane z našimi 100% mesnimi klobasami.
Prehranski dodatki za pasmo
Dodatek prehranskih dopolnil ni nujen, saj bi morala vsa ključna hranila vsebovati že kakovostna hrana. Pomembno je pa, da psa podpremo takrat, ko njegovo telo to potrebuje.
Dvakrat letno, ko nastopi obdobje intenzivne menjave dlake je smiselno psa podpreti z omega – 3 maščobnimi kislinami. Izdelki, kot so lososovo olje, 3-6-9 BARF olje ali krilovo olje so v tem času nepogrešljivi. Ti dodatki ne skrbijo le, da bo nova dlaka močna, temveč tudi globinsko hranijo kožo in preprečujejo srbečico, katera se pri japonskih akitah rada pojavi.
Ker je akita inu velika in težka pasma, so njeni sklepi in vezi pod nenehno obremenitvijo. Za preventivo in vzdrževanje elastičnosti sklepov je odlična izbira Canis Extra zelenoustna školjka. Ta je naravno bogata z glukozaminom, ki hrani hrustanec in krepi vezivno tkivo.
Če pa vaš pes kaže znake težav s sklepi ali potrebuje intenzivnejšo podporo mu lahko ponudite Canis Extra GelenkVital. Ta prašek vsebuje visoko koncentracijo naravnih snovi, ki delujejo protivnetno in pomagajo pri regeneraciji skeletno – mišičnega sistema. S tem lahko vašemu psu na naraven način pomagate ohranjati agilnost in veselje do gibanja tudi v pozno starost.
Trening, učenje in vzgoja pasme japonska akita
Vzgoja akite inu je poseben izziv, ki od lastnika zahteva veliko mero potrpežljivosti, modrosti in naravne avtoritete. To ni pes, ki bi slepo izpolnjeval ukaze samo zato, da bi vam ugodil. Je izjemno inteligentna, a hkrati ponosna in neodvisna pasma, ki bo vsako vašo zahtevo najprej skrbno analizirala. Z vzgojo je treba začeti prvi dan, ko mladiček prestopi prag vašega doma, ključ do uspeha pa sta popolna doslednost in vzpostavitev globokega medsebojnega spoštovanja.
Po naravi je to umirjena in dostojanstvena pasma, a v sebi skriva močno voljo. Ker so bili ti psi skozi zgodovino vzrejeni za samostojen lov na veliko divjad in varovanje posesti, so navajeni razmišljati s svojo glavo in sprejemati lastne odločitve. Vsakršna prisila, grobost ali vpitje ne delujejo, pravzaprav povzročajo prav nasprotno, to se lahko kaže s trajno izgubo zaupanja in popolno ignoranco. Najboljše rezultate boste dosegli s pozitivno motivacijo, kjer pes v sodelovanju z vami vidi smisel.
Treningi naj bodo kratki, vsebinsko bogati in predvsem nekonsistentni v smislu lokacije, saj se akite inu hitro naveličajo pojavljanja istih vaj na istem mestu. Zaradi njihovega močnega lovskega nagona in nagnjenosti dominantnosti do drugih psov, sta ključnega pomena zgodnja socializacija in učenje mirne hoje na povodcu. Odpoklic mora biti prioriteta, čeprav bodo akite tudi ob popolnem znanju občasno preverjale vašo vztrajnost.
Ne marajo monotonih trikov, obožujejo pa naloge, kjer lahko pokažejo svojo preudarnost. Namesto neskončnega metanja žogice ji raje ponudite delo z nosom, iskanje skritih predmetov ali premagovanje zahtevnejših miselnih izzivov. Ko boste enkrat osvojili akitino srce bo postala vaša najzvestejša spremljevalka.
Aktivnosti, potrebna količina gibanja in primerno bivalno okolje
Akita inu je pes z zmerno energijo in ne potrebuje celodnevnega tekanja, a nujno potrebuje redne in vsebinsko bogate sprehode. Čeprav v svojem domu deluje izjemno mirno, zunaj pokaže svojo moč in raziskovalno naravo. Odrasla japonska akita za svoje fizično in mentalno zdravje potrebuje 60 do 120 minut dnevnega gibanja, ki ga lahko razdelite v dva daljša in strukturirana sprehoda, kjer lahko v miru raziskuje.
Obožuje dolge sprehode in pohode v hribe, saj je vzdržljiva in fizično močna pasma. Zaradi svoje goste dvojne dlake uživa v hladnejšem vremenu in snegu, medtem ko ji poletna vročina ne ustreza. Zato moramo biti v vročih dneh še posebej previdni in sprehode omejiti na zgodnja jutra in pozne večere. Pri mladičkih moramo še posebej paziti s športnimi aktivnostmi zaradi njihove hitre rasti in nagnjenosti k težavam s sklepi.
Glede bivalnega okolja je akita inu zelo prilagodljiva. Odlično se počuti v stanovanju, saj je po naravi tiha in čista, pod pogojem, da dobi dovolj zunanje zaposlitve. Še bolj ji ustreza hiša za varno ograjenim vrtom, kjer lahko v miru opazuje okolico. Kljub svoji neodvisnosti potrebuje bližino svojega človeka. Nikakor ni primerna za življenje v izoliranem pesjaku ali na verigi, saj njena zvestoba zahteva, da postane polnopraven del družine.
Akita inu mladički, vzreditelji in cena
Mladiči akite inu so videti kot majhni, puhasti medvedki, a že od začetka nosijo svoj značilen neodvisen značaj. Odgovoren vzreditelj bo poskrbel, da mladič ne zapusti legla pred 8. ali 9. tednom starosti, saj je socializacija z mamo in sorojenci v tem obdobju ključna za razvoj stabilnega karakterja. Vsak mladiček mora v nov dom oditi s primerno dokumentacijo, biti mora čipiran, redno razglisten in cepljen po programu.
Izbira vzreditelja mora biti previdno premišljena. Ker gre za veliko pasmo, ki je nagnjena k težavam s sklepi in določenim avtoimunskim boleznim, je nujno, da imata starša opravljene uradne izvide za displazijo kolkov in komolcev (RTG). Dober vzreditelj vam bo odkrito povedal tudi o zdravstveni zgodovini linije glede ščitnice in oči. Poleg zdravja pa je pri Akiti kritičen karakter.
Pomembno je, da so starši stabilni in tipični predstavniki pasme, saj nepredvidljiva narava pri tako močnem psu lahko povzroči veliko težav.
Cena rodovniškega mladička akite inu se običajno giblje med 1.000 in 2.500 €, odvisno od kakovosti staršev in ugleda psarne. Čeprav se morda zdi znesek visok, lahko nakup psa brez rodovnika pri taki pasmi povzroča velike težave. Tvegate namreč ne le hude dedne bolezni, ampak predvsem agresijo ali pretirano plašnost, kar je pri akiti izjemno težko obvladljivo. Naložba v psa z znanim poreklom vam zagotavlja večjo verjetnost, da bo vaš pes zdrav in stabilen spremljevalec dolgo vrsto let.
Zgodovina pasme akita inu
Zgodovina japonske akite je ena njbolj fascinantnih, saj nas popelje v gorato regijo Akita na severu otoka Honšu. Pasma velja za del japonske naravne dediščine in je simbol zvestobe, moči ter plemenitosti. Njeni začetki segajo tisočletja nazaj, ko so bili njeni predniki, znani kot »Matagi Akita«, nepogrešljivi spremljevalci lovcev na medvede, divje prašiče in jelene v neizprosnem gorskem svetu. Akita takrat ni bila le pes, temveč preživetveno orodje in spoštovan partner japonskega človeka.
Skozi stoletja se je njena vloga spreminjala. V 17. stoletju je pasma postala statusni simbol. Lastništvo akite je bilo omejeno na cesarsko družino in plemstvo, obstajala pa so celo posebna pravila, kako se mora s pasmo ravnati in kakšen jezik se uporablja v njihovi prisotnosti. Akita je iz lovca postala ponosen čuvaj gradov in samurajev, kar se še danes odraža v njeni dostojanstveni in včasih nekoliko zadržani drži.
Vendar njena pot ni bila vedno lahka. Pasma je bila v 19. in zgodnjem 20. stoletju na robu izumrtja zaradi križanja z drugimi pasmami (za potrebe pasjih bojev) in kasneje zaradi pomanjkanja med drugo svetovno vojno. Japonski ljubitelji pasme so vložili ogromne napore, da so Akito očistili tujih vplivov in ji povrnili prvotno, čisto japonsko podobo. Leta 1931 je japonska vlada Akito Inu uradno razglasila za naravni spomenik, s čimer so jo zaščitili kot pomemben del svoje kulture.
Danes japonska Akita Inu ni več lovec na medvede ali čuvaj gradov, temveč predan družinski sopotnik, ki v sebi še vedno nosi tisočletni mir in ponos svojih prednikov. Na Japonskem ob rojstvu otroka družini pogosto podarijo kipec Akite, ki simbolizira zdravje, srečo in dolgo življenje, kar priča o tem, kako globoko je ta pasma zasidrana v srce ljudstva.
Zanimiva dejstva o pasmi akita inu
- Svetovno slavo je pasmi prinesla zgodba o Hachiku, zvestem psu, ki je devet let po smrti svojega lastnika vsak dan čakal na železniški postaji Shibuya, da bi se ta vrnil iz službe. Ta resnična zgodba je pasmo zasidrala kot globalni simbol neomajne zvestobe, ki seže onkraj groba.
- Malokdo ve, da je bila prav slavna pisateljica in aktivistka Helen Keller tista, ki je leta 1937 v Ameriko pripeljala prvo Akito sploh. Ko je obiskala Japonsko in izvedla za zgodbo o Hachiku, si je zaželela takšnega psa. Japonska vlada ji je kot darilo podarila mladička z imenom Kamikaze-go. Ko je ta žal kmalu poginil, so ji kot uradno diplomatsko darilo poslali še njegovega brata, s čimer se je začela svetovna pot Akite izven meja Japonske.
- Med drugo svetovno vojno so bile Akite skoraj iztrebljene, saj so njihovo krzno uporabljali za topla vojaška oblačila. Da bi jih rešili, so lastniki svoje pse nalašč križali z nemškimi ovčarji (ki so bili takrat zaščiteni kot vojaški psi) ali pa jih skrivali v odročnih gorskih vaseh. Današnje Akite so rezultat te neverjetne požrtvovalnosti lastnikov, ki se pasmi niso hoteli odpovedati.
- Akite imajo med prsti na tačkah povezovalno kožico, ki jim pomaga pri hoji po snegu in jim omogoča presenetljivo dobro plavanje, čeprav vodo običajno le opazujejo z distance.
- Zraven japonske akite pa poznamo tudi ameriško akito. Čeprav imata skupne korenine, gre danes za dve ločeni pasmi. Ameriška akita je večja, močnejša in ima značilno črno masko na obrazu. Japonska Akita Inu pa je bolj vitka, elegantna in ima po standardu vedno bel obraz, kar ji daje videz ponosnega lisjaka. Razlika je nastala po drugi svetovni vojni, ko so ameriški vojniki v ZDA odpeljali težje primerke in jih vzgojili po svojem okusu.
Ali sta shiba inu in akita inu v sorodu?
Obe pasmi izvirata iz Japonske in sodita med tradicionalne japonske pse, znane kot nihon-ken. Shiba inu je najmanjša izmed teh avtohtonih japonskih pasem, akita inu pa največja. Delita tudi več skupnih značilnosti, kot so špičast tip psa, pokončna ušesa, zavit rep in precej samostojen značaj.
Vendar pa nista “tesno sorodni” v smislu, da bi bila ena nastala iz druge. Akita inu se je razvila kot večji lovski pes v severni Japonski, posebej v pokrajini Akita, medtem ko je bila shiba inu zgodovinsko uporabljena za lov na manjšo divjad in je bistveno manjša pasma z ločeno razvojno zgodovino.
