Demenca pri psih

Demenca pri psih, včasih imenovana tudi sindrom kognitivne disfunkcije (ang. cognitive disfunction synrome, CDS), je kognitivna motnja pri psih, ki povzroča podobne simptome kot Alzheimerjeva bolezen pri ljudeh. Kognicija pomeni sposobnost učenja, pomnjenja in zaznavanja okolja. Gre za stanje, povezano s staranjem pasjih možganov, ki vodi do sprememb v vedenju in vpliva predvsem na spomin, učenje in razumevanje.

Čeprav so začetni simptomi demence blagi, se sčasoma slabšajo. Pri hišnih ljubljenčkih, ki trpijo za tem stanjem, pride do “kognitivnega upada”, ki pomeni počasno zmanjševanje sposobnosti možganov za opravljanje čisto običajnih nalog. Klinične znake demence najdemo pri enem od treh psov, starejših od 11 let. Pri ljubljenčkih, starejših od 16 let, pa se vsaj en od znakov demence pojavi pri skoraj vseh psih.

Pasja demenca je posledica poškodb pasjih možganov. Demenca prizadene možganske živčne celice, kar uniči sposobnost možganov, da komunicirajo z različnimi področji. Demenca je lahko tudi posledica motenega pretoka krvi v možgane, zaradi česar so le-ti prikrajšani za še tako potreben kisik in hranilne snovi.

Brez kisika in hranil možgansko tkivo odmre, prizadete so možganske živčne celice, to pa nas zopet pripelje nazaj do pomanjkljive aktivnosti možganov. Simptomi demence so odvisni od tega, katero področje možganov je prizadeto. Ker so poškodbe možganov ne reverzibilne, se demence ne da pozdraviti. Še slabše, znaki se sčasoma poslabšajo.

 

Pasja demenca
Demence pri psih ne moremo ozdraviti, poskušamo pa biti razumevajoči in psu v podporo

 

Demenca pri psih: Najpogostejši znaki demence

1. Dezorientiranost
Dezorientiran pes je zmeden, brez ciljno se sprehaja po stanovanju ali hodi proti vratom in čaka, da ga izpustimo ven, čeprav je bil ravnokar tam. Lahko čaka na napačni strani tečajev (kjer se vrata ne odpirajo) ali pa na mestu, kjer vrat sploh ni. Drugi znaki dezorientacije so še:

a) kuža obtiči med predmeti in ne zna najti poti ven,
b) kuža ne prepozna družinskih članov ali hišnih ljubljenčkov, ki živijo z njim,
c) kuža prazno gleda v steno,
d) kuža tava po prostoru brez cilja.

2. Socialne interakcije
Demenca vpliva na socialne odnose psa tako z ljudmi kot z drugimi hišnimi ljubljenčki: lahko postane zadržan tam, kjer je bil prej samozavesten ali obratno. Zaradi strahu (ker ne pozna situacije, v resnici pa jo je pozabil), lahko postane bolj agresiven.

3. Spremembe v vedenju in karakterju
a) kuža postane zelo razdražljiv,
b) zmanjša se želja po igri,
c) pretirano lizanje,
d) zmanjšana frekvenca samo-higiene.

4. Cikel spanja in budnosti
Spalni vzorci psa se spremenijo. Kuža lahko več spi podnevi in se začne zbujati ponoči. Takrat nas prosi za sprehod in zbuja pozornost z lajanjem ter jokanjem.

5. Umazanija v hiši
Kuža pozabi na »hišni red« in svojo potrebo opravil kar v stanovanju.

6. Raven aktivnosti
Raven aktivnosti se spremeni. Pes lahko postane bolj aktiven in nemiren ali pa postane letargičen in zaspan, kljub temu, da je bil prej več let zelo energičen.

7. Prehranjevanje
Pes pozabi, da je lačen. Uro, ko smo navajeni, da kuža postane nemiren in prosi za hrano, bo morda prespal. Posledica tega je počasen upad telesne teže. Možna je tudi obratna situacija, da je kuža ves čas lačen, saj bo pozabil, da je ravnokar jedel.

8. Novi strahovi
Psi z demenco lahko razvijejo nove strahove in postanejo zelo navezani na lastnika. Anksioznost kažejo z lajanjem in jokanjem.

9. Učenje
Psi z demenco se zelo počasi učijo in hitro pozabijo že naučene trike. Ne pozabijo pa samo na trike, ne spomnijo se tudi nekaterih situacij, ki so jim že bili izpostavljeni in nekaterih ustaljenih sprehajalnih poti. Zato lahko na poznano situacijo odreagirajo nepričakovano ali se sprehodu brez povodca zgubijo.

 

Kako prepoznamo demenco pri psu?

Prve znake pasje demence je težko prepoznati, saj so zelo neopazni. Simptome razvrstimo v tri stopnje – blago, zmerno in močno demenco.

I. Stopnja: blaga demenca pri psih
V prvi stopnji so znaki zelo blagi in jih enostavno spregledamo. Opazimo spremembe v vzorcu spanja in morda blage spremembe v načinu druženja psa z demenco z nami ali drugimi hišnimi ljubljenčki ter kosmatimi prijatelji.

II. Stopnja: zmerna demenca pri psih
V drugi stopnji znaki postanejo bolj očitni. Najpogostejši znak v tej stopnji je umazanija v hiši, čeprav je kuža prej več let potrebno normalno opravljal zunaj.

III. Stopnja: močna demenca pri psih
V zadnji stopnji je prisotno veliko zgoraj naštetih znakov. Opazimo, da se kuža ponoči sprehaja po hiši in veliko laja na stvari, ki jih v resnici ni.

 

Kako veterinar diagnosticira demenco pri psih?

Najpomembnejši korak je, da lastniki opazimo, da se je vedenje našega psa spremenilo. Veterinarju opišemo kakšna vedenja opažamo. Če vedenj ne znamo opisati, jih lahko posnamemo s telefonom in video pokažemo v ambulanti.

Demenca pri psu je tako imenovana »izključitvena diagnoza«. To pomeni, da obstajajo številne druge bolezni, ki so po svojih kliničnih znakih podobne pasji demenci. Veterinar bo najprej izključil vse druge možne zdravstvene vzroke, šele nato bo psa diagnosticiral z demenco.

 

Kako lahko sami pomagamo psu, ki ima demenco?

1. Bodimo potrpežljivi
Psi z demenco se pogosto obnašajo nenavadno – slabše se odzivajo na ukaze, pozabijo na hišni red, pogosto lajajo itd. Pomembno je, da pri takih spremembah ostanemo potrpežljivi. Kuža tega ne počne namenoma in če ga okaramo, mu po to povzročilo le dodaten stres in tesnobo.

2. Poskrbimo, da bo kuža vedno našel hrano, vodo in posteljo
Psi z demenco so zmedeni. Velika večina psov z demenco je precej v letih, zato nekaterim že peša vid. Še posebej v teh primerih bo psu lažje, da ima hrano, vodo in posteljico vedno na istem mestu. Poskusimo se izogniti večjim spremembam prostora okoli teh treh dobrin, ker to dodatno zmede psa in mu povzroča tesnobo.

3. Redni sprehodi
Sprehodi so pomembni tudi za pse z demenco! Zmerna telesna aktivnost poveča prekrvavitev možganov, ki tako le-ti dobijo več kisika. Tudi novi vonji in okolje so odlični za malo miselne stimulacije.

4. Spodbujajmo možgane, da delajo
V igro vključimo tudi nekaj miselne stimulacije, ki bo možgane ohranjala aktivne.

  • V igrače ali prostor skrijemo priboljške, ki jih mora kuža izvohati, preden se z njimi lahko posladka.
  • Učenje osnovnih trikov.
  • Krepitev že poznanih ukazov.

Igre naj bodo kratke in preproste, saj naš cilj ni, da bi bil kuža utrujen ali razočaran.

5. Rutina
Večina psov z demenco ima rada rutino. Dezorientiranost in tesnoba sta med najpogostejšimi simptomi pasje demence – pomanjkanje rutine ju lahko še poslabša. Poskušajmo ponuditi hrano, sprehod in spanje vedno ob istem času.

6. Ovratnica
Če je kuža spuščen se lahko med sprehodom izgubi ali pa ponesreči odtava z dvorišča. Za take primere je pomembno, da ima vedno ovratnico, kjer so napisani naši kontaktni podatki.

7. Prilagodimo nego glede na simptome
Pasja demenca je bolezen, ki stalno napreduje. Nemogoče je predvidevati, kako bo vplivala na vsakega posameznega psa. Zato prilagodimo nego glede na potrebe našega kužka.

 

Zdravljenje psa z demenco

Stanje se bo postopoma poslabšalo in zdravila ni. Nikoli ne škodijo prehranski dodatki, kot so vitamin E in ginko bilboa, ki delujejo kot antioksidanti. Ne izključimo prehranskega zdravljenja pasje demence – kot koristne so se izkazale diete, bogate z ribjim oljem ali srednje dolgimi verigami trigliceridov.

 

 

Od Naturavetal hrane svetujemo hranjenje psa s hladno stiskano hrano Canis Plus losos ali mokro hrano v pločevinki polak s pastinakom in mangom. Svetujemo še dodatek kakovostnega hladno stiskanega olja; izbirate lahko med lososovim oljem ali 3-6-9 BARF oljem. Najbolj priporočljivo pri pasji demenci pa je kril olje, ki je najbolj bogato z maščobnimi kislinami, hkrati pa vsebuje snov imenovano astaksantin, ki ima izjemno močno antioksidativno delovanje. Celotno ponudbo olj najdeš v zavihku olja za pse.

 

 

Kakšna je pričakovana življenjska doba psov z demenco?

Pasja demenca je degenerativni proces. To pomeni, da se stanje neprekinjeno slabša. Oceniti pričakovano življenjsko dobo je zato težavno – če je kuža zdrav, bo demenca postopoma poslabšala njegovo kakovost življenja, vendar natančnega časovnega okvirja ni mogoče določiti. Najboljši način je sodelovanje z veterinarjem iz spremljanje kakovosti pasjega življenja.

 

Kako pogosta je demenca pri psih?

Glavni vzrok za pojav pasje demence je starost. Ena izmed študij je pokazala, da ima 28% psov, starih med 11 in 12 let, vsaj en znak pasje demence, pri psih, starejših od 15 let pa je ta številka okoli 68%. Bolj dovzetni so psi, ki imajo manj aktiven način življenja, k razvoju pa prispevajo tudi nekatere zdravstvene težave, kot je epilepsija.

Pasma ne vpliva na razvoj tega stanja. Manjše pasme, kot so čivava, miniaturni pinč in papilon, naj bi bile po nekaterih podatkih bolj dovzetne, vendar je to morda zato, ker imajo majhni pasme daljšo predvideno življenjsko dobo – in zato čas, da se demenca dodobra razvije.